OVCA V VOLČJI KOŽI

  • od

Letos mineva že skoraj 50 let od predstavitve serijskega ferrarija, ki ni okrašen z uradnimi logotipi znamke Ferrari, temveč z logotipi, ki ponazarjajo vzdevek
(Dino), ki ga je v domačem okolju dobil edini, prekmalu preminuli (pri 24. letih) Enzov potomec (Alfredo) iz zakona z Lauro Garello.
V današnjih časih se ljubitelji zelo čislanih primerkov ferrarijev zelo radi spomnijo serijskih modelov te znamke, ki jih krasi solo ali pa dodatna oznaka
dino, vendar ob tem radi pozabijo na obstoj 'eksotičnega' serijskega modela z oznako ferrari-dino 208 GT4, ker ima ta 2+2 kupe s sredinsko nameščenim
motorjem pri ljubiteljih ferrarijev podobno nizko poželjivost kot zelo podobno izveden ferrari mondial, ker veliko ljubiteljev vozil znamke Ferrari sploh ne ve,
da je imel model 308 GT4 (1973-1980) tudi rahlo slabotnega bratca, ki je nastal v samo 840 primerkih (1975-1980).

Za nastanek modela 208 GT4 se lahko zahvalimo predvsem prvi globalni naftni krizi ter restriktivni italijanski davčni politiki, ki je poskrbela, da ste v Italiji v
tistih časih hitro prepoznali prave bogataše, ker so si samo takšni ljudje lahko privoščili plačilo vseh dajatev ob nakupu avtomobila z delovno prostornino
pogonskega motorja, ki je večja od dveh litrov. Zaradi takšne davčne politike so tedanji italijanski proizvajalci avtomobilov ustvarili tudi podhranjene verzije
njihovih serijskih modelov, ki jih v tujini niso nikoli dobro spoznali, ker so takšne modele ponujali samo domačim kupcem. V to kategorijo davčno
prijaznih avtomobilov spada tudi junak naše zgodbe, ki pa kljub majhnemu bencinskemu, prav nič prisilno polnjenem pogonskem sklopu (2,0-litra V8: 118
kW (160 KM) pri 6600 vrt./min.) ni izgubil prestiža in ekskluzivnosti, ki vam jo lahko zagotovi avtomobil znamke Ferrari.

Leta 1981 ste morali v Italiji za takšnega ljudskega ferrarija odšteti točno 27.433.000 italijanskih lir, malenkost več kot za prvega  BMW-ja; (BMW M
535 3.5 / 25.639.300 italijanskih lir), ki je uporabniku lahko za isto ceno zagotovil občutno več moči (160 kW/218 KM), medtem ko sta si bila v pogledu
zmogljivosti skoraj enaka (BMW (0-100 km/h: 7,5 sek., največja hitrost: 220 km/h), ferrari (0-100 km/h: 8 sek., največja hitrost: 213 km/h)). Kasneje se je
pojavila tudi serijska verzija modela 208 GT4 z motorjem, ki je lahko uporabniku ponudil 125 kW (170 KM) pogonske moči (0-100 km/h: 9 sekund,
največja hitrost: 220 km/h). Morda največja posebnost modela 208/308 GT4 pa je povezana z oblikovanjem, ker je to eden izmed redkih sodobnih ferrarijev, ki so ga oblekli pri oblikovalski hiši Bertone (za dokončno obliko je poskrbel Marcello Gandini), poleg tega ponuja uporabniku tudi nevsakdanjo
kombinacijo sredinsko vgrajenega pogonskega sklopa in 2+2 sedežne konfiguracije, posledično je tudi bolj vsakodnevno praktičen od ostalih 2-
sedežnih serijskih ferrarijev.

Je pa tudi v današnjih časih namenjen predvsem tistim, ki lahko živijo z visoko povprečno porabo takšnega ferrarija (dolžina: 4300 mm, širina: 1800 mm,
višina: 1180 mm, medosna razdalja: 2550 mm, masa avtomobila: 1267 kg (160 KM), 1150 kg (170 KM), pnevmatike: 195/70 VR14 XDX), ker govorimo o
povprečno 18., odnosno 19. litrih porabljenega bencinskega goriva na vsakih sto prevoženih kilometrov; TDI različic (velik avtomobil v povezavi z vgrajenim dizelskim pogonskim sklopom …) za današnje namišljene bogataše pa takrat seveda še niso poznali. Njegovo vlogo v Ferrarijevem kraljestvu pa odraža tudi trenutna vrednost na tržišču starodobnih in eksotičnih vozil. Za najcenejše, se pravi najslabše ohranjene primerke tega modela, boste odšteli približno 20.000 evrov, salonsko ohranjeni ali restavrirani primerki so občutno dražji (približno 100.000 evrov). Cenejši od modela 208 GT4 je trenutno samo nepriljubljeni model mondial (1980-1985), ker so najcenejši primerki na voljo že za 14.000 evrov, medtem ko boste za odlično ohranjen primerek modela mondial (različica mondial QV) odšteli približno 50.000 evrov …