Proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja se je v Evropi pojavila nova avtomobilistična športna panoga (avtokros), kjer so zelo uspešno tekmovali tudi športni prototipi (buggy) čehoslovaške znamke MTX (Metalex), ki jo je ustanovil Václav Král. Zato so pri znamki Škoda kasneje sprožili razvoj njihovega prvega buggyja.
Václav Král je leta 1970 ustvaril tekmovalni avtokros model z oznako MTX 2-01, ki ga je premikal 1,0-litrski pogonski sklop iz škode 1000 MB. S tem avtomobilom je Milan Žid, tedanji Škodin tovarniški voznik, leta 1971 osvojil čehoslovaško avtokros prvenstvo, medtem ko je njegov moštveni kolega (Oldřich Brunclík) takrat dominiral v nekoliko močnejši kategoriji takšnih vozil (največja dovoljena delovna prostornina vgrajenega pogonskega sklopa: 1150 kubičnih centimetrov). Kljub uspehom v tem športu so se pri znamki Škoda leta 1972 odločili za prekinitev njihovih tekmovalnih aktivnosti, ker so se raje posvetili razvoju Škodinih reli in touring dirkalnikov.
Uspehe Škodinih dirkalnikov na evropski avtokros sceni so opazili tudi nekateri v tedanji zahodni Evropi, posledično se je v Belgiji že leta 1971 pojavil prvi serijski buggy s pogonskim sklopom znamke Škoda (31 kW/42 KM), ki ga je na osnovi škode 100 ustvaril Francois Vernimmen in ga poimenoval ‘Buggy VF’. Do konca leta 1972 so Belgijci izdelali in prodali več kot 30 takšnih prostočasnih vozil z nekoliko krajšo medosno razdaljo (škoda 100: 2400 mm, buggy VF: 2240 mm). Po letu 1973 so takšne buggyje tržili pod imenom ‘VF Okapi’. Za podobno gesto so se leta 1972 odločili tudi pri tedanjem italijanskem generalnem uvozniku vozil (podjetje Motorest) znamke Škoda, kjer so ob sodelovanju z italijanskim podjetjem Autozodiaco izdelali samo dva primerka modela ‘Kirby’ (masa avtomobila: 560 kg), vendar so Italijani ob tem obdržali prvotno medosno razdaljo škode 100 ob povezavi z 1,1-litrskim (35 kW/48 KM) pogonskim sklopom znamke Škoda. Takrat so predstavili tudi verzijo z dvojnim uplinjačem (38 kW/52 KM), ki je dosegla največjo hitrost 140 km/h (0-100 km/h: 12 sekund).
Razvoj obeh omenjenih ‘zahodnih buggyjev’ so seveda pridno spremljali tudi v Mladi Boleslavi, kjer so leta 1973 sprožili interni projekt 736 v obliki 4-sedežnega (2+2) buggyja z mehaniko in pogonskim sklopom škode 110, ker so želeli raziskati tržni potencial takšnih prostočasnih avtomobilov na domačem in tujih tržiščih. Za obliko prvega Škodinega buggyja je poskrbel Josef Čech, medtem ko so za izdelavo petih prototipov poskrbeli vajenci iz Škodine poklicne šole. Posledično je škoda tip 736 (dolžina: 3320 mm, širina: 1510 mm, višina: 1530 mm, medosna razdalja: 2400 mm, masa avtomobila: 710 kg, nosilnost: 400 kg) spiritualni predhodnik vseh kasnejših prototipov, ki so jih do sedaj izdelali Škodini vajenci. Ob primerjavi tipa 736 z belgijskim in italijanskim buggyjem lahko ugotovite, da so Čehoslovaki ob razvoju pomislili na precej več stvari, ker so z vgradnjo nekaterih sestavnih delov (motorni hladilnik, akumulator in rezervoar goriva) v prednji del avtomobila poskrbeli za boljšo razporeditev mase in še nižje težišče.
Zadnjega izmed samo petih izdelanih buggy prototipov s karoserijami iz poliestra so Čehoslovaki ‘splovili’ v oktobru leta 1975 in do poletja leta 1976 zaključili vsa testiranja. Ob tem so s petimi prototipi (do današnjih dni je preživel samo en prototip …) prevozili približno 30.000 kilometrov. Vgrajeni 1,1-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik je ob tem lahko mobiliziral 33 kW (45 KM) pogonske moči pri 5000 vrtljajih v minuti ter 74 Nm motornega navora pri 3000 vrtljajih v minuti. Avtomobil, ki je počival na 13-palčnih kolesih (širina prednjih (zadnjih) pnevmatik: 165 (175) mm), je polovično obtežen (+ 200 kg) lahko dosegel največjo hitrost 107 km/h (110 km/h v primeru enega potnika …) in ob tem na vsakih 100 prevoženih kilometrov ‘popil’ povprečnih 8,3 litra bencina. Do redne uporabe enega izmed takšnih prototipov je kasneje prišlo samo na tedanjem praškem letališču, kjer je imel Škodin buggy nekaj časa funkcijo ‘Follow Me’ avtomobila, medtem ko je načrte za serijsko proizvodnjo tudi v tem primeru pokopala politika …
Avtor: M. Miklavc, foto Škoda arhiv