By Leta 1965 sta se obiskovalcem tedanjega ženevskega avtomobilskega salona predstavila dva povsem nova športna modela znamke FIAT, ki sta že na začetku prodaje pritegnila ogromno kupcev, požela odobravanje stroke in z doseženimi prodajnimi rezultati osupnila vso ostalo tedanjo konkurenco.
Zgodba o paru teh simpatičnih italijanskih mini športnikov se je pričela odvijati že v jeseni leta 1964, ko so v Torinu prvič predstavili novi športni duet z zadaj nameščenim pogonskim sklopom in zadnjim pogonom, ki je nastal na tehnološki platformi 2-vratne limuzinske različice modela 850.
Oba Fiatova modela (klasični ‘fastback’ kupe in spider) sta se pojavila ravno v času, ko je veliko tedanjih nemških konkurentov (glas 1004 coupé / cabriolet, NSU wankel spider, NSU sport-prinz, DKW F 12 roadster in BMW 700 coupé / cabriolet), že poniknilo v analih zgodovine, posledično sta se resnično kompaktna Italijana na tržišču spopadla predvsem s tedanjo britansko konkurenco (triumph spitfire, austin-healey sprite in MG midget) ter nekaterimi podobnimi modeli ostalih proizvajalcev (honda S600 / S800 in SIMCA 1000 coupé in volkswagen karmann-ghia coupé / cabriolet). Oba športna fiata sta se izredno dobro prodajala, ker sta ponujala soliden odmerek vozniških užitkov v povezavi z nizkimi stroški vzdrževanja, poleg tega sta bila zelo dobro sprejeta tudi pri tedanji novinarski stroki, ki ju je že kmalu proglasila za najbolj privlačen par v kategoriji tedanjih majhnih športnih avtomobilov. Zaradi vsega tega so Italijani že v prvih šestih mesecih proizvodnje prejeli več kot 30.000 naročil in že konec leta 1965 sporočili, da so ob pomoči obeh mini športnikov prvič dvignili proizvodne številke na en milijon letno izdelanih novih avtomobilov. Uspešnost obeh modelov dokazuje tudi statistika, ker so v Torinu v šestih letih (1965-1971) izdelali približno 342.800 primerkov kupeja ter približno 140.000 primerkov spiderja, ki so ga izdelovali nekoliko dlje (do konca leta 1973). Ob tem ne smemo pozabiti še na približno 5.000 izdelanih licenčnih španskih primerkov obeh modelov, ki so jih pri znamki SEAT izdelovali od leta 1967 do konca leta 1972.
Za zunanjo podobo obeh sta poskrbela dva italijanska oblikovalca. Mario Boano, tedanji hišni oblikovalec znamke FIAT, je ustvaril elegantni 2+2 kupe (dolžina: 3.652 mm, širina: 1.500 mm, višina: 1.300 mm, medosna razdalja: 2.027 mm, masa avtomobila: 700 kg), ki s svojo zunanjo podobo ni želel povsem zatajiti družinske povezave z 2-vratno limuzino modela 850, ki je v Španiji nastajala tudi v 4-vratni različici. Ker imajo Italijani za razliko od nekaterih drugih narodov zelo razvito kupe kulturo, premoreta oba (850 kupe in spider) tudi povsem drugače oblikovano notranjost, vključno z armaturno ploščo.
Za obliko atraktivnega 2-sedežnega spiderja (dolžina: 3.782 mm, širina: 1.501 mm, višina: 1.219 mm, medosna razdalja: 2.027 mm, masa avtomobila: 735 kg), ki so ga poznali tudi Američani, je poskrbel slavni Giorgetto Giugiaro, ki v tistih časih še ni bil samostojni oblikovalec, temveč zaposlen pri oblikovalski hiši Bertone. Na samo podobo tega spiderja je vplivala podoba leta 1963 predstavljene Bertonejeve študije za znamko Chevrolet, ki nosi oznako corvair testudo. Ob tem moram posebej omeniti 1.474 posebnih, dražjih spiderjev CL (Convertibile Lusso), ki so bili opremljeni tudi s trdno, snemljivo streho (‘Hard Top’).
Prvo spremembo zunanje podobe pri obeh športnikih smo doživeli leta 1968, ker je kupe takrat prejel dvojno odmerjena glavna svetlobna telesa spredaj in zadaj, medtem ko je spider izgubil prekrita prednja žarometa, predvsem zaradi tedanjih varnostnih zahtev po izboljšani varnosti za pešce. Leta 1971 se je pojavila zadnja evolucijska kupe stopnja fiata 850, ki jo zaznamuje predvsem rahlo preoblikovan prednji del avtomobila. Pod motornim pokrovom pri obeh športnikih se je na začetku skrival 0,85-litrski bencinski štirivaljnik, ki je po zaslugi drugačne odmične gredi in povečane kompresije premogel 11 ‘konj’ več kot motor v običajni limuzini, kjer je lahko mobiliziral 25 kW / 34 KM pri 5000 vrtljajih v minuti. Tako je imel uporabnik kupeja na voljo 35 kW / 47 KM pri športnih 6400 vrtljajih v minuti. Ta motor so dobili tudi kupci limuzinskega fiata 850 special. Kupcem spiderja so ponudili enak motor, ki je premogel še dva ‘konja’ več. Posledično je nekoliko težji, vendar aerodinamično bolj efektivni spider še nekoliko hitrejši (+10 km/h) od podobno motoriziranega kupeja, ki je lahko dosegel največjo hitrost 135 km/h. Kasnejše serije obeh mini športnikov so bile deležne vgradnje 0,9-litrskega bencinskega štirivaljnika, ki ga zelo dobro poznajo vsi lastniki yuga 45, lastniki fiatov 127, prvotnih FIAT-ovih pand in tudi lastniki autobianchija A112.
V kupeju in spiderju (1968-1973) je lahko mobiliziral 38 kW / 52 KM, posledično so se izboljšale tudi zmogljivosti kupeja (največja hitrost: 145-148 km/h) in spiderja (največja hitrost: 150 km/h). Za tisti čas je bila takšna končna hitrost povsem spodobna, sploh če pomislimo, da je tedanji najšibkejši serijski BMW (1602) lahko dosegel največjo hitrost 161 km/h. Čeprav se je večina kupcev ob iskanju primernega kupeja in spiderja odločila za nakup tovarniško oblikovanih športnikov, ki so jih Italijani predstavili konec leta 1964, smo že leta 1959 dobili prvi namig glede možne podobe kasnejšega serijskega kupeja, ker so pri oblikovalski hiši Allemano takrat predstavili abarth 850 coupe scorpione. Kmalu po predstavitvi serijskega kupeja in spiderja so se začele pojavljati tudi prve kreacije tedanjih neodvisnih oblikovalcev.
Tako so pri znamki Scioneri že leta 1964 predstavili njihov pogled na kupe in spider na osnovi fiata 850. Na ta vlak so leta 1965 skočili tudi pri znamk Abarth, ker so takrat prvič predstavili strupeni abarth OT / OTR 1000 coupé, ki je lahko mobiliziral ponosnih 54kW / 74 KM. Tako motoriziran fiat je lahko ulovil prej omenjenega BMW-ja 1602, ker je lahko dosegel največjo hitrost v območju 160 km/h. Istočasno se je pojavil tudi abarth OT 1000 spider. Še bolj divji je abarth OT / OTR 1300 coupé. Resnično divji pa je legendarni abarth OT 2000 america coupé, s prodajno ceno v območju tedanjih novih ferrarijev. V njem se skriva 2,0-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik znamke SIMCA, ki je bila nekoč proizvajalec licenčnih fiatov za francosko tržišče. Ta bencinski motor je lahko mobiliziral še danes neverjetnih 136 kW / 185 KM pri 7200 vrtljajih v minuti in spremenil malega fiata ‘v ubijalca’ tedanjih porschejev 911. Leta 1965 so se pojavili tudi naslednje maloserijske kreacije: moretti 850 coupé / spider, vignale 850 coupé sportivo in zagato 850 Z coupé. Med njimi je najbolj zanimiv izdelek znamke Moretti, ker deluje kot miniaturni ferrari dino 246 GT / GTS. Nekoliko bolj nenavadna je predelava karoserijske hiše Ghia, ki je leta 1966 ustvarila prototip z oznako 850 vanessa.
Avtomobil premore ‘gullwing’ zadnji par bočnih vrat, ker se v zadnjem delu (druga sedežna vrsta) potniške kabine skrivata integrirana otroška sedeža. Svoje različice so takrat predstavili tudi pri znamkah Lombardi (850 spider monza) in Giannini, kjer so s povečanjem delovne prostornine povečali moč 0,93-litrskega bencinskega motorja na 43 kW / 58 KM.
Zelo zanimiv in že zdavnaj kulten je tudi izdelek znamke SIATA, ki nosi oznako sprint (1968-1973). Ta dvosedežni športnik je oblikovan v stilu nekdanjih MG roadsterjev izpred druge svetovne vojne. V ponudbi posebnih različic modela 850 pa najdemo tudi vozila za šport in prosti čas. V prvem primeru gre za izdelek znamke OSI, ki nosi oznako 850 weekend. Podoben izdelek so ponujali tudi pri znamki Michelotti, kjer je nastalo 80 primerkov modela 850 shellette (1968-1972). Za zaton obeh športnih predstavnikov iz družine modela 850 sta poskrbela njuna naslednika, ker je znamka FIAT leta 1971 na tedanjem torinskem avtomobilskem slonu pokazala novi 128 coupé, ki je nadomestil kupe različico modela 850. Spider je imel več sreče, ker so Italijani 8. julija leta 1973 izdelali zadnjega spiderja 850, nadomestil ga je kultni fiat X1/9.
Še nekaj informacij glede prodajnih cen … Leta 1971, točneje v septembru tega leta, ste morali v Nemčiji ob nakupu kupeja druge generacije za povsem nov primerek tega avtomobila odšteti točno 6.310 nemških mark, odnosno 7.240 nemških mark ob nakupu spiderja, medtem ko ste si normalno limuzinsko različico modela 850 lahko omislili že za odštetih 4.460 nemških mark. Za primerjavo morate vedeti, da ste morali v Nemčiji v istem času za nakup tedanje najmočnejše verzije Volkswagnovega ‘hrošča’ (1302 S – 27 kW / 50 KM) odšteti točno 6.390 evrov. Občutno več denarja ste morali imeti v primeru, če ste si želeli omisliti nov izdelek znamke Abarth. Za limuzinskega abartha 850 (850 kubičnih centimetrov delovne prostornine, 78 KM / 57 kW) z dodatno oznako TC ‘Corsa Limousine’ ste morali v Nemčiji leta 1971 odšteti točno 16.000 nemških mark. Za manj denarja (14.400 nemških mark) ste takrat dobili novega audija 100 coupe S (tedanji najdražji serijski primerek znamke Audi, 82 kW / 112 KM), novega BMW-ja 2002 cabriolet (14.985 nemških mark), BMW 2000 Tii (130 KM / 96 kW, 14.960 nemških mark) ali pa novega mercedes-benza 230 limousine (120 KM / 88 kW, 15.374 nemških mark)
… In koliko denarja boste morali v današnjih časih odšteti za lepo ohranjen 850 kupe ali pa 850 spider? Trenutno najdražji je prvotni spider (1965-1968), ker boste za izredno lepo ohranjen primerek tega vozila morali odšteti slabih 22.000 evrov, cenejši je kupe iz prve generacije (1965-1968), v tem primeru boste olajšani za približno 17.600 evrov. Cene kupejev in spiderjev iz kasnejših generacij so nekoliko nižje.
