By Opel rekord (1963-1986), spiritualni predhodnik današnje insignie, je letos dočakal 60. rojstni dan, čeprav se je njegova zgodba začela pisati že leta 1953, ko so v Rüsselsheimu predstavili legendarni model olympia rekord (1953-1954).
Zato je zgodba o uporabljeni modelni oznaki (rekord) rahlo zapletena, ker so Nemci leta 1957 predstavili povsem nov model iz srednjega razreda, ki je dobil še bolj zapleteno oznako (olympia rekord P1 / 1957-1960), ker je dodatna oznaka nakazovala na tedanjo modno novost v obliki prednjega, na obeh (levi in desni) vogalih zaobljenega panoramskega stekla. Leta 1960 so Nemci opustili modelno oznako olympia, ki se je kasneje (1967-1970) pojavljala samo še v povezavi z modelom kadett. Takratni opel rekord (1960-1963) je znan po dodatni oznaki P2, čeprav v tem primeru ne moremo govoriti o avtomobilu s prednjim panoramskim steklom. V letu (1963), ko so prenehali izdelovati rekord P2 se je pojavil prvi pravi rekord (tip A), ki so ga izdelovali tri leta.
Za obliko prvega rekorda je poskrbela mešana ekipa ameriških in nemških oblikovalcev, ki je ustvarila podobo ‘miniaturnega Američana’. To je še posebej vidno v primeru kupeja, kjer so imeli Američani več vpliva na oblikovanje kot pa pri ostalih karoserijskih različicah (2- in 4-vratna limuzina, 3-vratni karavan). Obstaja pa tudi redka kabrioletska različica (1963-1965) tega modela, ki jo je ustvaril nemški karoserist Karl Deutsch. Prvi pravi rekord (A) je privabljal kupce s povečanimi karoserijskimi merami (+ 90 mm pri medosni razdalji, + 30 mm pri širini) ter nižjo višino (-60 mm), vse to mu je zagotovilo precej boljše vozne lastnosti in udobje kot pri rekordu P2, posledično pa tudi 12 odstotno izboljšanje aerodinamike. V rekord A so vgrajevali preverjene štirivaljne vrstne bencinske motorje, ki jih ni ravno razganjalo od moči (1,5-litra (55 KM / 40 kW), 1,7-litra (60 KM / 44 kW) in S različica z 67 KM / 49 kW), so pa pomagali pri ustvarjanju dobrega slovesa znamke Opel, ki ga demonstrira legendarni in v današnjih časih že rahlo pozabljen stavek “Opel der Zuverlässige.” Leta 1964 smo dobili tudi resnično premijsko orientiran rekord ‘6’ z vgrajenim 2,6-litrskim vrstnim bencinskim šestvaljnikom, ki je lahko mobiliziral 74 kW (100 KM) pogonske moči.
Leta 1965, ob prihodu rekorda B, ki so ga izdelovali samo eno leto, se je paleta obstoječih motornih agregatov (1,7-litra 60 (44 kW) ali 70 KM (51 kW)) rahlo povečala, ker so takrat prvič predstavili 1,9-litrski bencinski motor z 90 KM (66 kW). S prihodom rekorda C (1966-1971) smo dobili nov izdelek, ki bi ga v današnjih dneh lahko oglaševali kot pravi premium avtomobil, ker si je takratni kupec lahko omislil tudi rekorda z vgrajenim vrstnim bencinskim šestvaljnikom (2,2-litra – 95 KM / 70 kW), poleg tega so kupcem ponudili tudi spiritualnega predhodnika vseh oplov GT/E, ki je znan kot rekord 1.9 sprint (1967-1971, 1,9-litra / 106 KM / 78 kW, izdelanih 13.245 primerkov v treh karoserijskih različicah (kupe, 2- in 4-vratna limuzina)). Leta 1971 so ta kupe prodajali s podobno ceno (11.414 nemških mark) kot jo je imel legendarni BMW 2002 (2-vratna limuzina, 100 KM / 74 kW), ki je Nemca takrat olajšal za 11.230 nemških mark. Poleg tega je obstajala še dražja kabrioletska različica (1967-1971), ki jo je znova ustvaril karoserist Karl Deutsch in 5-vratni serijski karavan.
Ob tem velja omeniti še model commodore, ker gre za še bolj prestižno in še bolje opremljeno različico rekordov C, D in E, ki so jo po navadi premikali samo šestvaljni bencinski motorji. Rekord D (1971-1977) predstavlja prvi odmik od uveljavljenih ameriških linij, ker je postal bolj evropeiziran. Poleg tega se je v motorni ponudbi takrat poslovil osnovni 1,5-litrski bencinski motor, so pa Nemci obdržali že znani 1,7-litrski bencinski motor, ki je kupcem ponujal različno zalogo moči (66 (48 kW) ali 83 KM (62 kW)), ker je bilo število ‘konj’ odvisno od oktanskega števila uporabljenega pogonskega goriva. Kupcem so ponujali tudi 1,9-litrsko različico modela rekord, ki je lahko sprostila 97 KM (71 kW). Leta 1972 se pojavi prvi Oplov osebni avtomobil z vgrajenim atmosferskim dizelskim motorjem, ker smo takrat dobili rekord D (2,1-litra / 60 KM / 44 kW), ki je znan po dodatni grbi na pokrovu motorja. Te oblikovne posebnosti so bile deležne tudi vse kasnejše dizelsko gnane različice rekorda E. Do leta 1977 so Nemci izdelali in prodali točno 40.453 dizelsko gnanih primerkov rekorda D.
V drugi polovici leta 1977 se je pojavil povsem nov rekord E, ki predstavlja odločno izvedeno evolucijsko stopnjo tega dobro meščanskega modela, ker so ga izdelovali v dveh fazah (1977-1982 in 1982-1986). Tudi v primeru tega, najbolj aerodinamično oblikovanega rekorda, so imeli kupci veliko izbire glede primerne karoserijske zasnove, ker so Nemci znova ponujali tri različice (2- in 4-vratna limuzina, 3-vratni karavan). Tudi v tem primeru je vloga vstopnega agregata pripadla že znanemu 1,7-litrskemu bencinskemu motorju (60 KM / 44 kW), čeprav so ponujali tudi precej močnejše bencinsko gnane različice (1,9-litra (75 KM/ 55 kW), 2,0-litra Normal (90 KM / 66 kW), 2,0-litra Super (100 KM / 74 kW) in 2.0i ‘Einspritzer ‘ z 110 KM / 81 kW). Obdržali so tudi že znani dizelski motor (60 KM / 44 kW) iz rekorda D. Leta 1982 se je pojavil osveženi rekord E, kjer sta oba že znana bencinska motorja (1,7- in 1,9-litra) izpadla iz ponudbe, ker ju je nadomestil novi 1,8-litrski bencinski štirivaljnik z 75 KM (55 kW), ki je obstajal tudi v S različici (90 KM / 66 kW). Poleg tega so kupcem ponudili tudi dve možnosti (100 (74 kW) ali 110 KM / 81 kW) v povezavi z 2,0-litrskim bencinskim motorjem.
Takšen osveženi rekord je leta 1982 prejel tudi modificiran 2,3-litrski dizelski motor s 65 KM (48 kW), ki so ga dve leti kasneje ‘pripravili’ (vgradnja turbo polnilnika) do tega, da je lahko mobiliziral 90 KM (66 kW). V tem času se je pojavila tudi najmočnejša, 2,2-litrska bencinska različica modela rekord, ki je ob pomoči vbrizgavanja goriva lahko sprostila 115 KM (85 kW). Rekord je pomemben še iz enega razloga, ker je to prvi opel, ki se je leta 1963 pojavil z novim ‘Blitz’ logotipom. Od leta 1963 do začetka leta 1987 so Nemci v Rüsselsheimu izdelali točno 4.981.760 primerkov modela rekord. Model rekord smo dobro poznali tudi v nekdanji Jugoslaviji, predvsem po zaslugi livarne v Kikindi, kjer so ‘izdelovali’ (vgradnja akumulatorja, namestitev koles …) domače ople, okrašene s kratico IDA na maski hladilnika. Te ople so zelo ljubili tudi v tedanji JLA, kjer so imeli svojo vlogo pri prevažanju tedanjih generalov in ostalih častnikov …
