AKTUALNE VREDNOSTI STARODOBNIH VOZIL

Ste na kakšni prireditvi, kjer se je zbralo veliko starodobnikov, našli tudi vaše sanjsko vozilo, vendar ne poznate njegove vrednosti? Morda vam bo v pomoč tokratni članek, kjer bomo razkrili aktualne prodajne cene nekaterih najbolj priljubljenih starodobnikov, posredovane ob pomoči ugledne nemške revije Motor Klassik.

Letos so Nemci znova izdali žepno knjigo z naslovom ‘Pocket Price Guide’, ki so jo prejeli vsi kupci enega izmed izvodov revije Motor Klassik (takšen izvod s priloženo knjižico se pojavi samo enkrat do dvakrat na leto …). Gre za izredno uporaben pripomoček, ki je nepogrešljiv ob morebitnem nakupu starodobnika, ker vam lahko podatki iz te žepne knjižice razkrijejo dejansko približno vrednost vašega ‘objekta poželenja’. Ob tem so Nemci znova upoštevali dognanja in mnenja na tem področju, ki jih je za to priložnost prispevalo približno 660 strokovnjakov iz Nemčije, Avstrije in Švice. Tudi v tem primeru je opis vsakega predstavljenega avtomobila v tej knjižici pospremljen z različnimi prodajnimi cenami, ker so v njej zajete cene v povezavi z enim izmed štirih kakovostnih razredov, najslabšega (Zustandsnote (ocena stanja) 5) so seveda izpustili …

‘Zustandsnote 1’
V tem primeru gre za vozilo brez vizualnih in tehničnih napak. Oceno ‘Zustandsnote 1’ si največkrat prislužijo samo odlično restavrirana vozila, kjer je obnova vozila dostikrat celo presegla dejansko vrednost avtomobila. Te ocene so lahko deležna tudi starodobna vozila s prvotno barvo, ki pri opazovalcih vzbudijo vtis, da imajo opravka s približno 3 leta starim modernim avtomobilom (seveda ne v pogledu oblike, opreme in udobja, temveč v pogledu ohranjenosti potniške kabine, pogonskega sklopa in karoserije …).

‘Zustandsnote 2’
Vozila iz te kategorije niso bistveno slabša od vozil iz prve kategorije, slabša ocena pa predstavlja seštevek najdenih manjših lepotnih napak, ki predstavljajo predvsem posledico uporabe vozila. Lahko bi celo rekli, da so vozila, ki so prejela oceno ‘Zustandsnote 1’, v resnici samo salonska vozila, namenjena razkazovanju, starodobna vozila s pridobljeno oceno ‘Zustandsnote 2’ pa pripadajo ljubiteljem, ki takšne avtomobile tudi občasno vozijo.

‘Zustandsnote 3’
V tem primeru gre za povprečno ohranjene starodobnike brez večjih vizualnih in tehničnih napak, ki so v voznem stanju, poleg tega na njihovih karoserijah ne smete najti rje. Večina dobro ohranjenih starodobnikov, ki se trenutno nahajajo v obtoku, je deležna prav ocene ‘Zustandsnote 3’.

‘Zustandsnote 4’
Vozila, ki so prejela oceno ‘Zustandsnote 4’ so v bistvu podobna vozilom z oceno ‘Zustandsnote 3’, vendar niso v voznem stanju. Poleg tega lahko na takšnem vozilu najdete tudi sledove rje in večje število okvar, pogosto manjkajo tudi kakšni sestavni deli vozila.

‘Zustandsnote 5’
S to oceno so opisani ‘ostanki’ avtomobilov, ki so seveda nevozni in pogosto tudi razstavljeni, veliko njihovih sestavnih delov pa je uničenih ali izgubljenih. Gre za avtomobile, ki jih pred propadom lahko reši samo drag restavratorski poseg.

Na vrednost vašega starodobnika pa lahko vplivajo tudi drugi faktorji (leto izdelave, prodajna cena novega vozila, opremljenost, število lastnikov, število prevoženih kilometrov, priljubljenost, odnosno povpraševanje na tržišču ter količina izdelanih primerkov …). Odvisna pa je tudi od tega, komu ste zaupali presojo vrednosti. Največ ob prodaji pridobijo lastniki, katerih starodobnike je pregledala za to usposobljena institucija, ki rezultate opravljenega pregleda pospremi še z dodanim uradnim certifikatom.

Tokratni pregled začnimo z ljudskimi avtomobili, ki smo jih nekoč zelo pogosto videvali na naših cestah, predvsem zaradi tega ker so bili narejeni ali pa zmontirani v Jugoslaviji, za vozila iz uvoza (razen v primeru nakupa vozila iz ‘prijateljskih držav’ (države s podobno politično ureditvijo …)) ste v Jugoslaviji ob nakupu morali odšteti 100 odstotno carino, posledično je bil vozni park tujih avtomobilskih znamk občutno manjši, manj pa je bilo na izbiro tudi razpoložljivih avtomobilskih znamk, zato Jugoslovani pač nismo nikoli spoznali nekaterih avtomobilskih znamk. Tej realnosti so bili podvrženi tudi nekateri serijski avtomobili, ker so proizvajalci posledično iskali načine kako bi kupcem kljub temu lahko ponudili še cenovno sprejemljive avtomobile. Zato so bili številni avtomobili za jugoslovansko tržišče po navadi ‘podhranjeni’ in slabo opremljeni. Eden izmed takšnih je bil tudi ‘nizkocenovni’ BMW 315 (E21, 55 kW/75 KM, 1980-1983, izdelanih približno 108.000 primerkov), ki so ga Nemci razvili predvsem za Jugoslovane in Grke. Drugo opcijo pa je predstavljal uvoz 4-kolesnih ‘polizdelkov’ (CKD (Complete Knock-Down), SKD (Semi Knock-Down), MKD (Medium Knock-Down) in PKD (Partly Knock-Down kompleti). Lep primer uporabe PKD filozofije (namestitev koles in vgradnja akumulatorjev …) v Jugoslaviji, s katero avtomobilu zagotovite status domačega izdelka in se izognete plačilu davkov, so bili opli iz Kikinde (IDA-Opel) in fiati 132 iz Zagreba.

Večina Jugoslovanov pa je bila ‘obsojenih’ na sobivanje s ‘spački’ (citroën 2 CV 6), ‘hrošči’ (volkswagen 1200 J), ‘stoenkami’ (licenčni fiat 128) in ‘fičkoti’ (licenčni fiat 600) ter ‘katrcami’ (renault 4), če omenimo samo nekatere … Trenutne prodajne cene legendarnega spačka so odvisne predvsem od različice in seveda ohranjenosti. Slabo ohranjen primerek (‘Zustandsnote 4’) dobite že za približno 3500 evrov. To velja predvsem za različici 2 CV (1967-1969) in 2 CV6 (1969-1976). Če je takšen spaček ob ocenjevanju deležen ocene ‘Zustandsnote 1’ potem je njegova vrednost občutno višja (od 18.000 do 19.500 evrov), izjema je le legendarni  2 CV 4×4 ‘Sahara’ (1958-1961), ker je njegova cena astronomska. Že za primerek z oceno ‘Zustandsnote 4’ boste odšteli najmanj 27.600 evrov, odlično ohranjeni primerki (‘Zustandsnote 2’) so trenutno vredni približno 81.000 evrov. Trenutno podobno cenjen starodobnik znamke Citroën je okrašen z modelno oznako SM (1970-1972). Za to sta zaslužna predvsem dva faktorja (majhna količina izdelanih primerkov (približno 13.000) ter aristokratski karakter …). Zato boste za takšno odlično ohranjeno (‘Zustandsnote 1’) ‘športno žabo’ v današnjih časih odšteli približno 70.000 evrov.

Podobo kot za ‘spačka’ velja tudi za ‘hrošča’, ker je njegova vrednost odvisna od različice. Model (1200), ki smo ga Jugoslovani kasneje nekaj časa sestavljali v Sarajevu je v slabem stanju (‘Zustandsnote 4’) vreden približno 3800 evrov. Za odlično ohranjen ‘Zustandsnote 1’ primerek nemškega hrošča 1200 (1967-1969) boste v današnjih časih odšteli približno 19.500 evrov. Nekoliko nižje so prodajne cene odlično ohranjenih mehiških hroščev (1978-1985), ker so lahko odlično ohranjeni ‘hrošči’ vredni približno 15.500 evrov. Povsem drugačna pa je zgodba v primeru kabrioletov. Za odlično ohranjenega (‘Zustandsnote 1’) ‘hrošča’ 1200 cabriolet (1954-1960) boste v današnjih časih odšteli najmanj 57.500 evrov. Še dražji bo tako imenovani ‘Brezel’ ‘hrošč’ standard z deljenim zadnjim kabinskim oknom (1945-1953), ker prodajalci za takšno vozilo v odličnem stanju zahtevajo približno 67.200 evrov. Odlično vrednost imajo še trije odprti ‘hrošči’ (1300 (1965-1966), 1302 LS (1970-1972) & 1303 LS (1972-1980)). Vrednost enega odlično ohranjenega kabrioletskega ‘hrošča’ iz te trojice znaša približno 49.000 evrov (različica 1302 LS). Nesporni prvak v vrednosti med ‘hrošči’ pa nosi dodatne oznake karoserijske delavnice Hebmüller, kjer je v obdobju nekaj let (1949-1952) nastalo nekaj posebnih ‘hroščev’, ki so danes zelo dragoceni. Za odlično ohranjen (‘Zustandsnote 1’) primerek takšnega ‘hrošča’ boste odšteli najmanj 210.000 evrov. To je tudi uradno najdražji starodobni volkswagen vseh časov. Na drugem mestu lestvice najdražjih volkswagnov pa najdemo legendarni ‘Samba Bus’ (1960-1967). Za odlično ohranjen kombi boste v teh časih odšteli približno 110.000 evrov.

Simpatizerjem starodobnikov je zelo naklonjena tudi modelna paleta legendarnega renaulta R4, ki mu v naših krajih pravimo ‘katrca’. Za odlično ohranjene (‘Zustandsnote 1’) primerke, ki so nastali na začetku kariere (1961-1962) tega modela boste morali odšteti približno 15.500 evrov. Med renaulti, ki trenutno izstopajo iz povprečja pa velja omeniti R5 turbo (1981-1982) ter renault 8 gordini 1100 (1964-1965). Za odlično ohranjeno (‘Zustandsnote 1’) prvo ‘petko’ turbo boste odšteli najmanj 135.000 evrov, Gordinijev ‘modri dirkač’ je v podobnem odličnem stanju (‘Zustandsnote 2’) občutno cenejši (približno 43.000 evrov). Veliko težavnejša je ocena vrednosti avtomobilov kot sta ‘stoenka’ (zastava 101) in ‘fičko’ (zastava 750), ker gre za licenčna klona italijanskega fiata, ki sta pri nas sicer popularna, v tujini pa bolj neznana, ker pač poznajo samo originale (fiat 128 in fiat 600). Za italijanski fiat 600 (1955-1960) v najboljšem salonskem stanju, ki so ga po licenci izdelovali v Jugoslaviji, v Nemčiji in v Argentini, boste trenutno odšteli približno 15.500 evrov. Originalni fiat 128 1100 (4-vratna limuzina, 1969-1972) je občutno cenejši, ker tudi v najboljšem stanju ni vreden več kot približno 10.000 evrov. Občutno dražji bo nakup italijanske mini ikone znamke Fiat (različice 500 D, nuova 500 in 500c giardiniera …). Odlično ohranjeni primerki takšnih majhnih fiatov vam bodo lahko iz žepa pobrali približno 22.000 evrov (cena za ‘kos’ v ‘Zustandsnote 1’ stanju). Če pa morda želite za vozilo znamke Fiat zapraviti res veliko denarja, potem bosta modela dino coupe (Bertone) in dino spider (Pininfarina) najboljša možna izbira. Sploh dino spider, ki je bil nov v Nemčiji še nekoliko dražji od mercedes-benza SL ‘Pagoda’. Za odlično ohranjen (‘Zustandsnote 1’) dino spider 2000 (1966-1969) lahko trenutno iztržite približno 145.000 evrov. Že dražji je kasnejši model z oznako 2400 (1969-1972). V tem primeru boste odšteli približno 160.000 evrov.

Foto: slika je simbolična

 

Priporočamo za vas...