By Leta 1950 so v italijanskih oboroženih silah ugotovili, da potrebujejo dostojne naslednike že ‘rahlo utrujenih’ vojaških jeepov, ki so jih po končani drugi svetovni vojni v Italiji pustili Američani. Zato so objavili javni razpis, na katerem je sodelovala tudi milanska znamka Alfa Romeo.
Milanska konstruktorska ekipa, ki jo je takrat vodil Giuseppe Busso, se je na začetku razvoja modela 1900 M odločila za nakup povsem novega primerka Roverjevega modela land rover, ker je imel leta 1948 predstavljen britanski klon jeepa v italijanskih očeh višji tehnološki status kot ameriški original. V aprilu leta 1951 se je pojavil prvi prototipni ‘italijanski land rover’ (alfa 1900 R) s spremenjenim prednjim delom karoserije ter vgrajenim 1,9-litrskim bencinskim ‘Twin Cam’ štirivaljnikom iz alfe 1900, ki je v marsikaterem pogledu prekašal originalni pogonski sklop prvotnega Roverjevega land roverja.
Ko so ta milanski prototip prvič predstavili italijanskemu polkovniku Garbaniju je pri njem našel kar nekaj pomanjkljivosti in posledično poslal milanske konstruktorje nazaj za risalno mizo. Tako se je v oktobru leta 1950 pojavila druga, modificirana prototipna alfa 1900 M (masa avtomobila: 1250 kg) s spremenjenim vzmetenjem prednje osi (neodvisno obešen par koles), togo zadnjo osjo, štirimi bobnastimi zavorami ter ‘torpedo’ obliko karoserije, kjer je potnike ščitila samo platnena streha. Tokrat je bil polkovnik Garbani z videnim zadovoljen, terenske vozne lastnosti takšne alfe pa so takrat navdušile tudi najpomembnejšega tedanjega konstruktorja (Antonio Alessio) v Milanu, ker je to alfo označil kot ‘noro (‘Matta’) alfo’, seveda v pozitivnem smislu …
Alfa Romeo 1900 M (dolžina: 3.520 mm, širina: 1.575 mm, višina: 1.820 mm, medosna razdalja: 2.200 mm, masa avtomobila: 1.425 kg, nosilnost: 470 kg) je nastajala v dveh serijskih različicah (AR51 in AR52). V bistvu gre za enaka avtomobila, enega (AR51) so uporabljali italijanski karabinjerji in policija, medtem ko je bila različica AR52 namenjena predvsem potrebam italijanskega vojnega letalstva. Vgrajeni bencinski štirivaljnik iz serijske alfe 1900 (1950-1959) so ob vgradnji v model 1900 M seveda zadušili na 65 KM (48 kW) pri 4500 vrtljajih v minuti, podobno kot končno hitrost, ki znaša v primeru alfe 1900 M samo 100 km/h.
Kasneje se je pokazalo, da je bila milanska zmaga na tedanjem razpisu italijanskih oboroženih sil bolj tolažilne narave, ker se je italijanska vojska na koncu odločila za nakup večjega števila podobnega, vendar cenejšega ‘AR’ (Autovettura da Ricognizione – izvidniško vozilo) izdelka znamke FIAT (AR51, AR55 in AR59 campagnola), medtem ko so v Milanu v skupno štirih letih (1951-1955) proizvodnje dobili samo ‘drobtinice’ (2.000 izdelanih primerkov za vojsko in 50 civilnih terenskih vozil), ker je FIAT do konca proizvodnje prve generacije modela campagnola (alias zastava AR51 …) dobavil kupcem več kot 39.000 primerkov tega izrazito terensko orientiranega modela, ki so ga tudi izvažali v Afriko in Južno Ameriko, Jugoslovanom pa so prodali tudi licenco …
Foto: Alfa Romeo in RM Sotheby’s
