Alfa Romeo Arna

  • od

V približno 130. letih avtomobilizma smo bili priča tudi sklepanju nenavadnih zavezništev med proizvajalci avtomobilov. Eno izmed takšnih je tudi nekdanje kratkotrajno zavezništvo (1980-1986) med znamkama Alfa Romeo in Nissan.

Pri znamki Alfa Romeo proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja niso imeli veliko razlogov za veselje, ker so proizvodnjo njihovih avtomobilov v tem obdobju ohromile številne stavke zaposlenih, poleg tega so kupcem ponujali paleto takrat že zastarelih serijskih modelov ob povezavi s pregovorno slabo kakovostjo izdelave. Posledično so v Milanu nujno potrebovali nov serijski model, ki bi napolnil prazne blagajne in milanski znamki omogočil preživetje. Zato je Ettore Massacesi (tedanji prvi človek znamke Alfa Romeo) takrat pričel iskati nove poslovne partnerje, med drugim je potrkal tudi na vrata znamke Nissan, kjer ga je Takashi Ishihara (tedanji prvi človek znamke Nissan) pričakal z odprtimi rokami, ker so bili to časi, ko so se japonski proizvajalci ubadali s tem kako bi na tedanje restriktivno (v Franciji so celo prepovedali uvoz in prodajo japonskih avtomobilov …) evropsko tržišče lahko spravili še več njihovih 4-kolesnih izdelkov.

Devetega oktobra leta 1980 so Italijani in Japonci podpisali pogodbo o ustanovitvi ‘joint venture’ podjetja ARNA (Alfa Romeo Nissan Autoveicoli S.p.A.), kjer sta imeli obe avtomobilski znamki polovična (50:50) lastniška deleža. Vodilni pri obeh znamkah so bili prepričani, da gre v tem primeru za ‘Win-Win’ kombinacijo, ker so Italijani na ta poceni način dobili nov vstopni model, Japonci so bili prepričani, da bodo na ta način evropskim kupcem lahko dostavili ‘trojanskega konja’, ker bi s tem ‘italijanskim izdelkom’ zaobšli restrikcije glede prodaje njihovih vozil v Evropi. Če bi se takrat oba partnerja dogovorila, da bo novi serijski izdelek znamke Alfa Romeo oblikovan s strani Italijanov in motoriziran s strani Japoncev, bi bila ARNA (Alfa Romeo Nissan Autoveicoli) najbrž celo zgodba o uspehu, vendar so se žal odločili za slabšo kombinacijo (dolgočasno in nevpadljivo japonsko oblikovanje v kombinaciji z ne ravno najbolj zanesljivo italijansko mehaniko in slabo kvaliteto izdelave …).

Ob tem velja omeniti, da so Italijani zaradi modela ARNA (dolžina: 4000 mm, širina: 1621 mm, višina: 1340 mm, medosna razdalja: 2416 mm, masa osnovne verzije: 850 kg), ki v bistvu ni nič drugega kot rahlo oblikovno (drugačna maska hladilnika in spremenjena podoba zadnjih luči) spremenjen nissan cherry/pulsar (serija N12, 1982-1986), v bližini Neaplja postavili povsem novo tovarno avtomobilov (Pratola Serra), vendar iz pridobljenih informacij o tem modelu ni razvidno, kdo izmed obeh partnerjev je dejansko izdeloval karoserije. Po vsej verjetnosti so te ‘polizdelke’ izdelali Japonci in jih v surovem stanju dobavljali Italijanom, ki so nato dokončno izdelali (odnosno sestavljali) model ARNA, ki so ga opremili s paleto bokserskih pogonskih sklopov (1,2 litra: 63 KM (46 kW) ali 68 KM (50 kW), 1,3 litra: 71 KM (52 kW) ali 86 KM (63 kW), 1,5 litra: 95 KM (70 kW)) iz modela alfasud.

Tako so lahko obiskovalci frankfurtskega avtomobilskega salona leta 1983 prvič občudovali ‘japonski alfasud’, odnosno ‘italijanski cherry’, čeprav jih veliko ni bilo prav nič navdušenih nad takšno neatraktivno alfo. V Nemčiji je celo prišlo do upora prodajalcev vozil znamke Alfa Romeo, ker s to ‘japonsko alfo’, ki naj bi nastajala v najmanj 60.000 primerkih na leto, sploh niso želeli imeti opravka. Podobno se je na 3- in 5-vratni model ARNA odzvalo tudi veliko kupcev, predvsem zaradi nevpadljivega oblikovanja, ne povsem prepričljivega podvozja in s tem povezane cestne lege, nezanesljivosti pogonskih sklopov in rjavenja Nissanove karoserije, ki je ‘rjavela’ že v marketinških oglasih. Posledično je bila kariera modela ARNA zelo hitro (že po približno treh letih) zaključena, navzlic državni pomoči, ker so si italijanske javne službe po naročilu politike na sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja omislile nakup večjega števila novih primerkov modela ARNA.

Žal uničenega ugleda modela ARNA ni mogla povrniti nobena državna ‘reševalna akcija’. Ko so leta 1987 na vrata znamenite milanske avtomobilske znamke potrkali ljudje iz Torina (FIAT) je bila usoda modela ARNA dokončno zapečatena, ker je bila ustavitev njene proizvodnje eden izmed prvih ukrepov novega lastnika znamke Alfa Romeo. Temu primerno je tudi število vseh izdelanih primerkov (53.047) tega modela, ki so se ga lastniki vozil znamke Alfa Romeo dolgo sramovali. Se lahko s takšno alfo v današnjih časih pojavite na kakšnem srečanju ljubiteljev milanske avtomobilske znamke? Seveda, ker je ARNA v današnjih časih že tako redka pojava tudi v Italiji, da ima tam sedaj že status ‘mitične alfe’.