By Leta 1899 ustanovljena znamka FIAT (Fabbrica Italiana Automobili Torino) premore zelo pestro in bogato zgodovino, ker so bili Italijani s svojimi modeli zastopani v skoraj vseh segmentih, tudi v segmentu najbolj prestižnih avtomobilov, ki ga Nemci poznajo predvsem po vzdevku ‘Oberklasse’. Iz tega segmenta prihaja tudi junak naše zgodbe, legendarni fiat 130, ki je zadnji predstavnik ‘Oberklasse’ fiatov in eden izmed največjih serijskih fiatov.
Ko se je leta 1969 na tržišču pojavil prvi fiat 130 je imel torinski proizvajalec avtomobilov podobno vlogo na evropskem tržišču avtomobilov kot jo ima danes znamka Volkswagen, ker je bila znamka FIAT v tistih časih največji in najuspešnejši proizvajalec avtomobilov v Evropi, medtem ko je nekaterim nemškim znamkam (predvsem eni iz okolice Münchna in tudi znamki iz Wolfsburga) v tem obdobju grozil bankrot, ker z njihovo tedanjo zastarelo (Wolfsburg) in neprimerno (München) paleto modelov niso mogli ustreči večjemu številu kupcev. Uspešnost tedanje torinske modelne politike se je odražala tudi v ponudbi športnih avtomobilov, ki so namenjeni predvsem ustvarjanju ugleda, ker so kupcem iz vseh družbenih slojev lahko ponudili štiri kupeje (850 sport coupé, 124 coupé, dino 2.0/2.4 coupé in 130 2.9/3.2 coupé) in tri kabriolete (850 spider, 124 spider, dino 2.0/2.4 spider). Takšne raznolikosti v modelni ponudbi znamke FIAT ni bilo nikoli več …
V kakšnem uspešnem poslovnem okolju ima proizvajalec tudi prostor za nastanek zelo prestižnih modelov, ki vedno ne prinašajo dobička (v tem pogledu je fiat 130 podoben Volkswagnovemu phaetonu), vendar dvigujejo ugled znamke, ker privlačijo tudi bolj petične kupce. Butični fiat 130 (dolžina: 4750 mm, širina: 1805 mm, višina: 1438 mm, medosna razdalja: 2720 mm, masa avtomobila: od 1525 (2.9 V6) do 1615 (3.2 V6) kg), ki je naslednik legendarnega premium fiata (model 2300 / 1961-1969, predstavnik višjega srednjega razreda) z vgrajenim bencinskim vrstnim šestvaljnikom (od 77 kW (105 KM) do 100 kW (136 KM)), je nastal v hišnem oblikovalskem oddelku znamke FIAT. Za njegovo obliko je poskrbel znani oblikovalec Mario Felice Boano, ki so mu kritiki ob predstavitvi avtomobila očitali, da je ustvaril ‘napihnjen fiat 125’ zaradi očitne podobnosti s tedanjimi manjšimi 4-vratnimi limuzinami znamke FIAT.
Za samodejno premikanje tega prestižnega in dobro opremljenega avtomobila, ki je nemškega kupca leta 1971 ob nakupu olajšal za podoben kupček denarja (19.300 nemških mark) kot podobno velik mercedes-benz 280 S (103 kW (140 KM), 19.758 nemških mark), so Italijani za začetku uporabili hišni 2,9-litrski bencinski V6 motor (103 kW (140 KM) pri 5600 vrtljajih v minuti ter 216 Nm motornega navora pri 3200 vrtljajih v minuti). Tudi ta bencinski pogonski motor s 60-stopinjsko V konfiguracijo valjev, ki je lahko pognal avtomobil do največje hitrosti 180 km/h (0-100 km/h: 13 sekund), je zasnoval slavni Aurelio Lamperdi. Tako motoriziran model 130 je ob premagovanju stotih kilometrov v povprečju uničil 15 litrov bencinskega goriva. Kasneje so ta pogonski sklop nadomestili z večjim, 3,2-litrskim bencinskim V6 motorjem, ki je lahko mobiliziral 121 kW (165 KM) pri 5600 vrtljajih v minuti ter 255 Nm motornega navora pri 3400 vrtljajih v minuti. V tem primeru se je končna hitrost dvignila na 190 km/h, nekoliko boljši so tudi pospeški (0-100 km/h: 12,5 sekunde). Norma poraba pa znaša od 15 do 17 litrov.
Leta 1971 se je klasični 4-vratni ‘notchback’ limuzini pridružila še klasična 2-vratna ‘notchback coupé’ (1971-1978) različica (dolžina: 4842 mm, širina: 1760 mm, višina: 1353 mm, medosna razdalja: 2720 mm, masa avtomobila: 1600 kg), ki je bila na voljo samo z 3,2-litrskim pogonskim sklopom. Ta Fiatova ‘šestica’ (0-100 km/h: 13,8 sekunde, največja hitrost: 195 km/h), ki je bila leta 1971 za 8.000 nemških mark dražja od limuzine, je takrat s prodajno ceno (približno 28.000 nemških mark) konkurirala BMW-ju 3.0 CS automatic (144 kW (200 KM), spiritualni predhodnik kasnejše serije 6, 28.416 nemških mark) ter mercedesu z oznako 280 SE coupé (118 kW (160 KM), 30.636 nemških mark). Čeprav je 3,2-litrski pogonski sklop zasnoval človek, ki je znan po razvoju motorjev za znamko Ferrari, so nemški testni vozniki kmalu ugotovili, da se Fiatov V6 po kultiviranosti in razvoju motorne moči ne more kosati s tedanjimi vrstnimi 6-valjniki iz Münchna in Stuttgarta, vendar so Nemci na testu (Auto, Motor & Sport, številka 20/1971) kljub temu pohvalili vozne lastnosti velikega fiata in njegovo vozno udobje. Do konca leta 1977 so Italijani prepričali približno 20.000 premožnih kupcev, ki so v času proizvodnje kupili 15.093 limuzin in 4.493 prestižnih kupe fiatov 130.
Med poglavitnimi razlogi, ki so okrnili tržni uspeh modela 130, so omenili predvsem tedanjo nepripravljenost trgovcev z vozili te znamke, ki za petične kupce in njihove potrebe niso bili sposobni poskrbeti, ker so bili vajeni drugačne klientele. Veliko lastnikov je imelo tudi težave z rjo, ki je v tistih časih povzročila, da so nekateri avtomobili različnih proizvajalcev ‘rjaveli’ že na tovarniških prospektih, zelo pomemben delež neuspeha pa je prispevala tedanja licenčna politika znamke FIAT. Italijani so v tistih časih veselo prodajali licence za model 124, in to Špancem, Indijcem, Poljakom in Rusom. Ker je avtomobil v osnovi zelo podoben bolj prestižnemu modelu 125, ki pa je zelo podoben velikemu fiatu 130, so številni ljudje velike fiate začeli povezovati z licenčnimi izdelki in jih pomotoma zamenjevali za izdelke iz Vzhodne Evrope (VAZ lada, 125 P in 125 PZ) in Španije (SEAT), ki tedaj niso sloveli ravno po najvišji kvaliteti …
Na koncu velja omeniti še dve posebni prototipni različici modela 130, ki ju je ustvaril isti oblikovalec kot serijski kupe. Govorimo o italijanski oblikovalski hiši Pininfarina, ki je leta 1974 predstavila unikatno 4-vratno limuzinsko ‘Gran Coupé’ različico serijskega kupeja, ki je ob tej priložnosti dobila dodatno oznako ‘Opera’. V istem letu so predstavili tudi pravi ‘Shooting-Brake’ (3-vratni karavan na osnovi 2-vratnega kupeja ali kabrioleta, ne pa 5-vratni ‘taksi karavan’ kot jih oglašujejo v nekaterih današnjih neresnih medijih …) različico serijskega kupeja, ki je nastala v treh primerkih. Baje naj bi takšno kombikupe različico modela 130, ki nosi dodatno oznako ‘Maremma’, v zasebne namene zelo rad uporabljal tedanji ‘patron’ koncerna FIAT (Giovanni Agnelli, 1921-2003).
