By Pri znamki MAN Truck & Bus bodo letos praznovali 180. obletnico rojstva Heinricha Büssinga, ki velja za enega izmed najpomembnejših pionirjev na področju razvoja nemške industrije gospodarskih vozil, ker so številne tehnične rešitve, ki jih je razvil in patentiral Büssing, prisotne tudi v modernih tovornjakih.
V Braunschweigu, kjer je takrat 60-letni Heinrich Büssing leta 1903 odprl podjetje s polnim nazivom „Heinrich Büssing, Specialfabrik für Motorlastwagen, Motoromnibusse und Motoren, Braunschweig“, se zelo radi spominjajo slavnega prednika (29. 6. 1843 – 27. 10. 1929), ker je bila njegova tovarna zelo dolgo najpomembnejši industrijski objekt v tem mestu, ki je dajal zaposlitev večini tedanjih prebivalcev. Pred otvoritvijo lastnega obrata je bil Büssing zaposlen pri tedanjih nemških železnicah, kjer se je prvenstveno ukvarjal z razvojem železniških signalnih naprav, v prostem času pa se je izredno rad ukvarjal s tedanjo tehnično novostjo v obliki vozil s pogoni na fosilno gorivo. Ob tem so ga izredno privlačili ‘Motorlastwagen’ (tovornjaki) in ‘Motoromnibusse’ (avtobusi) zato so se v njegovem podjetju kot prvi nemški proizvajalec skoncentrirali samo na proizvodnjo gospodarskih vozil in avtobusov.
Prvi veliki poslovni uspeh mu je uspel že leta 1904, ker je Londončanom dobavil 400 voznih šasij za njihove prve dvonadstropne avtobuse, dve leti kasneje so to britansko rešitev (‘Oberdeck-Omnibusse’) glede prevoza potnikov uvedli tudi v Berlinu. Zelo pomembna pa je tudi vloga, ki jo je Heinrich Büssing odigral pri razvoju prvih pnevmatik za gospodarska vozila, ki so bile napolnjene z zrakom. Razvili so jih pri gumarskem podjetju Continental. Prelomno je bilo tudi leto 1914, ker so takrat pri znamki Büssing predstavili serijski model ‘Typ II’, prvi tovornjak na svetu z električno delujočim parom prednjih žarometov, plinskimi pozicijskimi lučmi ter absolutno novostjo v obliki kardanskega pogona. Naslednji tehnični čudež se je zgodil leta 1924, ko so v Braunschweigu predstavili prvi 3-osni avtobus z dvojno gnanima osema pod zadkom. To je bila tudi ena izmed zadnjih najpomembnejših tehničnih rešitev v življenju Heinricha Büssinga, ki je pred tem, preden je umrl leta 1929 v starosti 86 let, ustvaril približno 250 patentiranih tehničnih inovacij.
Takrat so tehnološko pobudo prevzeli njegovi sinovi, ki so leta 1934 predstavili prvi dvojno gnani avtobus, ker sta za njegovo samodejno premikanje skrbela dva vgrajena dizelska motorja, leta 1935 so Nemci pokazali tudi koncept tovornjaka z ‘nizkim motorjem’ (Unterflurmotor), kjer je pogonski sklop nameščen zelo nizko med prvo in zadnjo osjo, prvi takšen serijski tovornjak se je pojavil šele leta 1949. 17. januarja leta 1967 je za znamko Büssing nastopilo povsem novo obdobje, ker so takrat z znamko MAN podpisali prvi sporazum o sodelovanju pri razvoju in izdelavi pogonskih sklopov ter o skupnih razširitvah modelnih palet pri obeh proizvajalcih. Sodelovanje so zaključili leta 1971, ker je znamka MAN takrat absorbirala znamko Büssing in se ob tem dokopala tudi do slovitega ‘Büssing-Löwe’ logotipa z levom, ki tudi v današnjih časih krasi MAN-ove tovornjake in avtobuse. Svojo novo namembnost pa je ob MAN-ovem prevzemu dobil tudi Büssingov obrat Salzgitter, ki so ga zgradili leta 1964. V današnjih časih so ga še dodatno razširili, ker v njem potekala izdelava nekaterih sestavnih komponent, istočasno so tam uredili veliko skladišče sestavnih delov. Tako zapuščina slavnega nemškega konstruktorja živi še naprej …
