‘Mačka’, ki ni imela devet življenj

Ali zgodba o Jaguar Mk X 420G.

V tem članku bomo spoznali zgodbo posebnega britanskega avtomobila, ki mu mnogi poznavalci jaguarjev pravijo ‘pozabljeni jaguar’, ker so ga v času njegovega ‘življenja’ zasenčili nekateri drugi, bolj znani modeli znamke Jaguar.

Leta 1958 so se pri Jaguarju pričeli ukvarjati z razvojem naslednika tedanjih modelov (Mk VII, Mk VIII in Mk IX) z vrha ponudbe, ker so želeli z novo prestižno limuzino očarati kupce v ZDA, ki so v tistih časih začeli povpraševati po čedalje večjih in močnejših avtomobilih. Istočasno pa bi z novim prestižnim izdelkom konkurirali tudi nekaterim domačim znamkam na britanskem otočju. Pri tem so imeli vodilni pri Jaguarju v mislih predvsem tedanje izdelke znamk Bentley in Rolls-Royce. Projekt zenith (interno ime nove prototipne limuzine) so Britanci razvijali postopoma, ker so se na začetku razvoja posvetili predvsem tehnološkemu ustroju in oblikovanju notranjosti potniškega prostora. Zunanjo podobo bodočega top modela s serijsko modelno oznako Mk X (leta 1966 se preimenuje v 420G in ob tem prejme vertikalno prepolovljeno masko hladilnika, dodaten par prednjih bočnih smernikov in več kroma na obeh karoserijskih bokih) so določili šele proti koncu razvoja, ker naj bi bili novinarji ob prvi predstavitvi v oktobru leta 1961 malce šokirani, ker so ob pogledu na novi Jaguarjev izdelek pričakovali nekaj povsem drugačnega.

Za ustrezno zunanjo podobo nove hišne limuzine je poskrbel Sir William Lyons, ustanovitelj znamke Jaguar, ki na začetku ni aktivno sodeloval pri razvoju, ker se je moral ukvarjati s spremenjenim oblikovanjem modela Mk 1, ki je po izvedenem ‘faceliftu’ prejel oznako Mk 2. Poleg tega so bila takrat v teku tudi poslovna pogajanja glede novega lastništva nad prestižno britansko znamko Daimler, ki jo je znamka Jaguar leta 1960 tudi kupila. Lyons je ustvaril nizko in elegantno obliko karoserije, ki je bila od ‘nataknjene’ karoserije pri predhodniku (Mk IX) za približno 6 palcev daljša, 3 palce širša in celo za slabih 8,5 palcev nižja. Da bi si zadevo lažje predstavljali, morate vedeti, da je ta jaguar (dolžina: 5131 mm, širina: 1930 mm, višina: 1384 mm, medosna razdalja: 3048 mm, masa avtomobila (približno): 1900 kg, prostornina prtljažnika: 765 litrov, 2 rezervoarja za gorivo s skupno kapaciteto 90 litrov) nižji od današnjih marketinško ustvarjenih ‘štirivratnih kupejev’.

Ob iskanju primerne zunanje podobe za novo limuzino je Lyonsu uspel še en veliki oblikovalski podvig, ki je zaznamoval podobo večine velikih ‘mačk’ vse do prihoda zadnjih generacij modelov iz serij XF in XJ, ker gre v primeru modela Mk X / 420G za prvi serijski jaguar s parom dvojnih glavnih žarometov na nosu avtomobila, istočasno je to prvi jaguar s parom posamično obešenih zadnjih koles. Takšne obrazne poteze smo lahko kasneje v posodobljeni obliki občudovali pri večini serijskih limuzin znamke Jaguar. Ta 5-sedežni jaguar s serijsko oznako Mk X je poseben še iz enega razloga, ker s svojo velikodušno odmerjeno širino (1930 mm) karoserije še vedno simbolizira najširši serijski britanski avtomobil vseh časov. Jaguarjevo razvojno ekipo je v tistih časih vodil tehnični direktor William Heynes, ki je pred tem dobil napotek, da naj ta novi Jaguarjev avtomobil premore lažjo in posledično tudi samonosno (‘monoqoque’) karoserijo (gre za prvi veliki jaguar s to zasnovo), 14-palčna kolesa in 120-palčno (3048 mm) medosno razdaljo kot pri modelu Mk IX.

Zanimive so tudi odločitve, ki so na koncu pripeljale do serijske vgradnje 3,8-litrskega bencinskega motorja, ker so Britanci v model Mk X prvotno želeli vgraditi 4,6-litrski V8 bencinski motor s približno 220 KM (162 kW), ki so ga takrat vgrajevali v super prestižni daimler majestic major (1959-1968, samo 1180 izdelanih primerkov). Po tedanjih zamislih bi Britanci povečali delovno prostornino tega motorja na 5 litrov delovne prostornine, da bi lahko iz nje dobili serijskih 280 (206 kW) ali 290 (213 kW) ‘konj’ pri 5000 vrtljajih v minuti, vendar so se temu motorju kasneje zaradi strahu po kanibalizmu v lastnih vrstah odpovedali in se na koncu odločili za prej omenjeni 3,8-litrski vrstni šestvaljnik iz modela E-type, ki je lahko ustvaril 265 bhp ‘konj’ (198 kW) pri 5500 vrtljajih v minuti. Drug razlog tiči v dejstvu, ki pravi, da je z V8 motorjem opremljeni prototip zenith na testiranjih z lahkoto dosegel hitrost 215 km/h, kar bi osramotilo vse tedanje serijske Jaguarjeve kupeje in kabriolete z nižjo hitrostjo od nove limuzine.

V oktobru leta 1964 dobimo prvo in zadnjo posodobitev tega prestižnega modela, ki dobi ob tej priložnosti poleg novega 4,2-litrskega vrstnega šestvaljnika tudi novo tovarniško kodo, ker so besedo zenith nadomestili z oznako XJ5 in leta 1966 preimenovali Mk X v model 420G (‘giant’ ali ‘grand’). Povečanje delovne prostornine je uporabnikom prineslo še več motornega navora, zaloga ‘konj’ pa ostaja enaka in dosegljiva 100 motornih vrtljajev prej. Poleg tega ima 420G popolnoma sinhroniziran 4-stopenjski ročni menjalnik, samodejni tristopenjski Borg-Warnerjev model 8 pa so ponujali za doplačilo. Zamenjali so tudi volanski mehanizem in ga nadomestili s sistemom imenovanim Marles ‘Varamatic’ znamke Bendix. Karoserija je ostala enaka, razen nekaterih detajlov. Na testu, ki so ga v oktobru leta 1964 opravili tedanji novinarji revije Autocar so ugotovili, da je tako motorizirana ‘mačka’ zelo hitra, ker je od 0-96 km/h potrebovala manj kot deset sekund in dosegla 197 km/h. Ob tem so zelo pohvalili tudi vozne lastnosti avtomobila s prodajno ceno v območju 2.260 britanskih funtov in njegovo udobje, ker so ga primerjali tudi s nekaterimi tedanjimi tekmeci (nekoliko cenejši vanden plas princess R, buick riviera (£3.630), mercedes benz 300SE (£4.086), rolls royce silver cloud (£5.632)).

Za slab komercialni uspeh tega impozantnega avtomobila, ki je leta 1970 privedel do konca proizvodnje, je kriv kanibalizem, ker so bili S-type in E-type ter kasneje tudi prvi predstavniki serije XJ pri publiki veliko bolj zaželeni in čislani kot velika limuzina, ki je na koncu po devetih letih proizvodnje prepričala nekaj več kot 24.000 kupcev (18.519 prodanih jaguarjev Mk X in samo 5.763 prodanih primerkov modela 420G). Kljub tedanji nepriljubljenosti je takšen jaguarjev ‘underdog’ danes vreden približno toliko kot zelo čislani predstavniki prve generacije modela S-type, vendar je model Mk X ob tem v prednosti, ker boste za odlično ohranjen primerek tega vozila odšteli skoraj 50.000 evrov, medtem ko je njegov naslednik (420G) nekoliko cenejši (skoraj 40.000 evrov).