By Ste že slišali za mednarodni dan umetnosti?
Praznujemo ga prav danes, 15 aprila. Gre za mednarodno slavje likovne umetnosti, ki ga je kot takega razglasila Mednarodna organizacija za umetnost (International Association of Art (IAA)) z namenom promocije kreativnosti.
15. aprila sicer obeležujemo rojstni dan slavnega umetnika Leonarda da Vincija, ki je simbol same kreativnosti in umetnosti.
Prvič so dan uradno praznovali leta 2012, danes pa dan obeležuje velika večina držav kot dan, ko se spomnimo umetnikov iz vseh področij likovne umetnosti. Muzeji pripravijo razstave, razne organizacije on-line debate in forume iz stroke, industrija opozarja na pomen kreativnosti. Lani so ga proglasili in s tem nekako simbolično priznali kot mednarodni dan na svojem koledarju tudi pri UNESCO.
Mogoče nenavadno, da pišem o likovni umetnosti na naših straneh. Vendar kaj ni dizajn vozila prav to?
Likovna umetnost in dizajn imata osnovo isto: kreativnost in vizualizacijo neke zamisli, ideje, interpretacijo; razlika nastane v končnem izdelku, če se tako izrazim. Cilj s katerim umetnina nastaja je drugačna. Likovna umetnost sprašuje, dizajn odgovarja na vprašanja. Dizajn postavi konec in vpeljuje praktičnost, umetnost odpira vedno nova vprašanja in spodbuja človekovo subjektivno kreativnost v interpretaciji (in nastajanju).
Slovenski dizajnerji in pionirji v zgodovini vozil, ki jih ne gre spregledati, so bili Stanko Bloudek (1890 – 1959), ki je začel razvijati prvi domači osebni avtomobil, imenovan po Triglavu, projekt ki je zaživel, medtem ko drugi ostajajo zgolj zamisli na papirju. Potem je tu motocikel Pohorc (1950), ki si ga je zamislil Hinko Čerič kot prvi »jugoslovanski« motocikel. Motor si lahko ogledate v Muzeju motociklov Grom.
Pa ne pozabimo na legendarnega Janeza Imperla, ki je prejel zlato medaljo za oblikovanje TOMOS D9 – 50 ccm na 3. Bienale industrijskega oblikovanja v Ljubljani, pohvalo za oblikovanje motornega kolesa Cross Junior (sicer gre celotnemu kolektivu Inštituta Tomos) na 6. Bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani leta 1975. Pa potem je bila tu še častna pohvala za oblikovanje motornega kolesa Tomos ATX 50, ki jo prejme skupaj z oblikovalcem Igorjem Rosi na 10. Bienale industrijskega oblikovanja, Ljubljana, 1984.
V osemdesetih in devetdesetih letih sta bila med bolj poznanimi oblikovalci Draksler, ki je delal v Avtomontaži, in Gorg Goedl. Georg Gödl je bil naš prvi avtomobilski oblikovalec, ki se je podal v avtomobilski svet in deloval pri Audiju in BMW (med leti 1970 in 1975). Nato je sedem let deloval pri novomeškem IMV (ki je združeval dejavnosti danes dveh z avtomobili povezanih velikanov, Renaulta in Adrie Mobila). Štiri leta je deloval tudi v mariborskem Tamu. Hkrati je v tem času predaval tudi na akademiji za likovno umetnost, dolga leta pa je bil tudi sodelavec revije Avto magazin, iz katere tudi črpam sledeče podatke. Zdaj je že dvajset let glavni oblikovalec pri Adria Mobil.
Danes pa so med najbolj poznanimi oblikovalec Robert Lešnik, ki bo do leta 2020 podpisan pod kar 40 modelov novih mercedesov, pa Aleksander Praper, oblikovalec in dizajner, ki je v svoji karieri osvojil več nagrad in priznanj, med drugim je zadolžen za obliko stilskega in ultralahkega visoko tehnološkega električnega kolesa Noordung in edinega slovenskega koledarja na temo dizajna avtomobilov, ki ga izdaja že več kot dvajset let. Nenazadnje je tu še industrijska oblikovalka Nina Mihovec, ki vodi družinsko podjetje Wilsonic Design vse od leta 2000, leta 2005 pa je bila nagrajena za Oblikovalko leta za počitniško prikolico Action (za Adria Mobil), ki se prodaja še danes. In Marijan Pečar, oblikovalec, slikar in ilustrator, eden prvih v Sloveniji, ki je začel z “automotive art” in jo ponesel izven meja. Njegova dela in kako nastajajo lahko spremljate tudi na njegovem Facebook profilu.
Verjetno sem na koga pozabila, sploh verjetno vse tiste, ki so tudi odšli v tujino in si poiskali boljše pogoje za življenje, višjo plačo. Vsem tistim, ki vztrajajo doma gredo čestitke in zahvala za delo.
