Letos mineva že več kot sto let od predstavitve prvega japonskega serijskega avtomobila in približno 116
let od predstavitve prvega japonskega osebnega avtomobila. Za ta jubilej je zaslužna znamka Takuri,
medtem ko se pri znamki Mitsubishi lahko pohvalijo z naslovom prvega serijskega japonskega
proizvajalca vozil.
Medtem, ko je v Evropi divjala prva svetovna vojna, so se vodilni v japonskem podjetju Mitsubishi
Shipbuilding Co. Ltd. odločili, da poleg pomorskih plovil pričnejo izdelovati tudi avtomobile. Za nastanek
prvega Mitsubishijevega avtomobila je zaslužen predvsem Taizo Soda, kasnejši podpredsednik družbe
Shin Mitsubishi Heavy Industries, ki je leta 1919 poskrbel tudi za zagon serijske proizvodnje modela A, ki
so ga publiki predstavili že leta 1917. Ker Japonci takrat še niso imeli zadosti izkušenj s proizvodnjo
avtomobilov so poiskali partnerja, ki so ga našli v Torinu, kjer je v tistih časih nastajal fiat tipo 3, ker so bili
Japonci takrat očitno prepričani, da najboljši avtomobili nastajajo v Italiji …
V japonski literaturi ob tem omenjajo fiata z oznako tipo A3-3, italijanska literatura pozna samo 3 različice
(tipo 3, tipo A3 in različico ‘Ter 3’) tega fiata iz tedanjega srednjega razreda, ki so ga Italijani izdelovali od
leta 1910 do leta 1921. Ta model, ki so ga leta 1917 posvojili Japonci, je nekaterim bolj znan kot fiat 20-
30 HP. Japonci so se ob nakupu licence po vsej verjetnosti odločili za različico ‘Ter 3’ z nekoliko krajšo
medosno razdaljo (dolžina avtomobila: 4070 mm, medosna razdalja: 2915 mm), ki predstavlja posledico
želja s strani tedanje italijanske armade. Tako smo dobili prvega mitsubishija (dolžina: 3830 mm, širina:
1620 mm, višina: 2070 mm, masa avtomobila: 1315 kg), ki je navzlic občutno krajši medosni razdalji
(2727 (2640) mm)) še vedno lahko prevažal 7 potnikov.
V italijanskih originalih z običajno medosno razdaljo (skupna dolžina: 4332 mm) ste lahko našli 4,0-litrske
bencinske pogonske sklope, ki so lahko mobilizirali 32 KM (23 kW) pogonske moči. Kasneje so
predstavili tudi različico s 45 KM (33 kW) pogonske moči, kjer je takšen motor pognal fiata do največ 95
km/h. Japonci so bili bolj skromni, ker so v model A vgrajevali 2,8-litrski vrstni bencinski OHV štirivaljnik,
ki je v povezavi s 4-stopenjskim ročnim menjalnikom lahko mobiliziral približno 26 Kw (35 KM) pogonske
moči. Še zanimivost, vožnja s takšnim avtomobilom je bila najbrž res ‘športna’, ker vozilo nima vgrajenih
nobenih blažilnikov, niti stabilizatorjev.
Do konca leta 1921 so Japonci izdelali in prodali 22 primerkov modela A, za tedanje čase
reprezentativnega avtomobila, ki ga lahko občudujejo tudi obiskovalci današnjega hišnega muzeja
znamke Mitsubishi, kjer od leta 1972 stoji kopija (preživel ni nihče od originalov …) tega modela, ki sta jo
ustvarila novinar Eizo Ikeda in zgodovinar Heitatsu Igarashi ob pomoči zaposlenih pri znamki Mitsubishi.
Razlog za nizke proizvodne številke modela A pa ni povezan samo s prodajo, temveč tudi s kasnejšim
osredotočenjem vodilnih znamke Mitsubishi na proizvodnjo ladij in tovornjakov …