Povzemamo po www.vlada.si, kjer si lahko preberete v celoti besedilo Predloga stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti.
POGLAVITNE REŠITVE IN CILJI PREDLOGA ZADEVE EU:
Direktiva o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil omogoča, da prebivalci EU s svojimi vozili nemoteno prehajajo notranje meje EU za poslovne in zasebne namene.
Med ključnimi elementi Direktive so:
- obveznost, da imajo motorna vozila zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki velja za vse dele EU na podlagi ene same premije;
- obvezni minimalni zneski kritja, ki jih morajo take zavarovalne police zagotavljati (države članice lahko zahtevajo višje kritje na nacionalni ravni);
- prepoved državam članicam, da sistematično preverjajo zavarovanje vozil, ki se običajno nahajajo v drugi državi članici;
- obveznost držav članic, da oblikujejo škodne sklade za odškodnine žrtvam nesreč, ki jih povzročijo nezavarovana vozila ali neznana vozila;
- varstvo žrtev prometnih nesreč v državi članici, ki ni država članica njihovega prebivališča („žrtve iz tujine“);
- pravica imetnikov polic, da od svojega zavarovatelja pridobijo izjavo o škodnem dogajanju v zadnjih petih letih.
Evropska komisija je ugotovila, da večina elementov Direktive še vedno ustreza svojemu namenu, vendar bi bile pri določenih vprašanjih primerne določene spremembe. Ta področja so:
1) Insolventnost zavarovatelja
V skladu z Direktivo morajo biti v vsaki državi članici vzpostavljeni odškodninski organi za kritje stroškov, ki nastanejo zaradi nesreč, ki jih povzročijo nezavarovana ali neznana vozila. Vendar se trenutno ne zahteva, da taki organi krijejo stroške, ki izhajajo iz zahtevkov, če je zavarovatelj motornega vozila odgovorne osebe insolventen. To pomeni, da lahko žrtve nesreč, ki jih je povzročilo vozilo, zavarovano pri insolventnem zavarovatelju, ostanejo brez odškodnine, če nacionalna zakonodaja ne določa posebne zaščitne sheme.
V zvezi s tem vprašanjem se predlaga, da vsaka država članica ustanovi ali imenuje organ, katerega naloga je zagotavljanje odškodnine za materialno škodo ali telesne poškodbe, ki jih je povzročilo vozilo, zavarovano pri zavarovalnici, ki je v postopku stečaja ali prenehanja, ali kadar zavarovatelj ni predložil utemeljenega odgovora v treh mesecih od dne, ko je oškodovanec vložil zahtevek za odškodnino, za katerega zavarovatelj ni predložil utemeljenega odgovora. Oškodovanci prejmejo odškodnino od takega organa v državi članici, v kateri imajo stalno prebivališče. Ima ta organ pravico zahtevati povračilo te odškodnine od organa države članice, v kateri ima sedež zavarovalnica, ki je izdala polico (ta organ nosi končno odgovornost).
2) Škodno dogajanje
Da bi se olajšal prehod k novemu ponudniku zavarovanj, sedanja direktiva določa, da morajo države članice imetniku police zagotoviti pravico, da zahteva izjavo o škodnem dogajanju, ki zajema zadnjih pet let. Vendar pa se od zavarovateljev ne zahteva, da take izjave upoštevajo pri izračunu premij. Ugotovljeno je bilo, da zavarovatelji takih izjav pogosto ne upoštevajo, zlasti če jih izda zavarovatelj v drugi državi članici, in da se včasih pojavljajo dvomi o njihovi pristnosti.
V zvezi s tem vprašanjem se predlaga, da se uskladijo izjave v zvezi z uspešnimi zahtevki tretjih oseb do imetnika police v zadnjih petih letih. Take izjave temeljijo na standardizirani predlogi, ki jo Evropska komisija sprejme z izvedbenim aktom. Zagotovi se nediskriminatorna obravnava škodnega dogajanja s strani zavarovalnic ne glede na državljanstvo ali prejšnjo državo članico prebivališča državljana.
3) Tveganja zaradi vožnje brez obveznega avtomobilskega zavarovanja
Vožnja brez obveznega avtomobilskega zavarovanja ima razsežnost EU, saj nezavarovana vozila ne krožijo samo v državah članicah, v katerih so registrirana, temveč tudi v drugih državah članicah. Vendar člen 4 Direktive prepoveduje preverjanja zavarovanj pri vozilih, ki se običajno nahajajo v drugi državi članici, kot oviro za prost pretok vozil (in posredno oseb) na notranjem trgu.
V zvezi z vožnjo brez obveznega avtomobilskega zavarovanja se Direktiva spremeni tako, da državam članicam dovoljuje izvajanje preverjanj zavarovanja pri vozilih, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice, in vozilih, ki se običajno nahajajo na ozemlju tretje države in na njihovo ozemlje vstopajo iz ozemlja druge države članice, samo, če so nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna, so del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju in ne zahtevajo ustavitve vozila za tako preverjanje. Navedena preverjanja je treba izvajati v skladu z Uredbo (ES) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem minimalnega varstva žrtev nesreč z motornimi vozili na ravni EU.
4) Minimalni zneski kritja
Člen 9 Direktive določa minimalne obvezne zneske kritja, do katerih je treba zagotoviti odškodnino v okviru police zavarovanja avtomobilske odgovornosti v primeru telesne poškodbe in materialne škode ne glede na kategorijo vozila. A čeprav je cilj Direktive določiti enake minimalne zneske kritja v vseh državah članicah EU, trenutno za 13 držav članic veljajo nižje minimalne vsote od določenih v Direktivi. To je posledica prehodnih obdobij, s katerim je bilo nekaterim državam članicam dovoljeno, da odložijo uporabo polnih minimalnih vsot. Države članice lahko v svoji državi zahtevajo zneske kritja v policah avtomobilskega zavarovanja, ki so višje od minimalnih vsot, določenih v Direktivi, vendar večina od 13 držav članic z nižjimi obveznimi vsotami ne zahteva višjih zneskov kritja.
Predlaga se, da se Direktiva spremeni tako, da se uskladijo obvezni minimalni zneski kritja za žrtve po vsej EU brez poseganja v višja jamstva, ki jih lahko določijo države članice in da se Evropsko komisijo pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov za posodobitev minimalnih zneskov kritja za žrtve v skladu z inflacijo vsakih pet let.
5) Področje uporabe Direktive
Številne sodbe Sodišča Evropske unije so pojasnile področje uporabe Direktive. V sodbi Vnuk iz septembra 2014 je bilo pojasnjeno področje uporabe obveznosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti iz člena 3 Direktive, ki zajema vse dejavnosti, skladne z „običajno funkcijo“ vozila, ne glede na kraj, kjer se vozilo uporablja. V sodbi v zadevi Rodrigues de Andrade z dne 28. novembra 2017 je bilo pojasnjeno, da bi moralo zavarovanje avtomobilske odgovornosti kriti samo „običajno uporabo vozila kot prevoznega sredstva“ in „ne glede na značilnosti terena“, pri čemer se izključijo nesreče, pri katerih se je vozilo uporabljalo izključno v kmetijski funkciji. V teh sodbah je bilo zlasti pojasnjeno, da se motorna vozila običajno uporabljajo kot prevozna sredstva ne glede na značilnosti takih vozil in da uporaba takšnih vozil zajema vsako uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo vozila, ne glede na značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja, in ne glede na to, ali se vozilo premika ali ne. Iz sodbe je razvidno, da nesreče, povzročene med običajno uporabo vozila za prevoz, vključno z uporabo na zasebnih zemljiščih, spadajo na področje uporabe Direktive.
Da bi zagotovili pravno varnost in jasnost, ta predlog kodificira sodno prakso Sodišča v zakonodaji EU. To zagotavlja enotno izvajanje sodne prakse Sodišča v nacionalni zakonodaji. S predlaganimi spremembami direktive se uvede opredelitev pojma „uporaba vozila“, da se vključijo sodbe Sodišča Evropske unije v zadevah Vnuk (C-162/13 z dne 14. septembra 2014), Rodrigues de Andrade (C-514/16 z dne 28. novembra 2017) in Torreiro (C-334/16 z dne 20. decembra 2017). Sodišče Evropske unije je v svojih sodbah pojasnilo, da se motorna vozila običajno uporabljajo kot prevozna sredstva ne glede na značilnosti takih vozil. Poleg tega je pojasnilo, da uporaba takšnih vozil zajema vsako uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo vozila kot prevoznega sredstva, ne glede na značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja, in ne glede na to, ali se vozilo premika ali ne.
Republika Slovenija podpira Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, saj se bo s predlaganimi spremembami okrepilo nemoteno delovanje enotnega trga in zagotovilo visoko stopnjo konvergence v smislu varstva potencialnih žrtev prometnih nesreč. Predlog prav tako jasno določa področje uporabe Direktive, usklajuje minimalne zneske kritja, omogoča lažje izvajanje preverjanj zavarovanja pri vozilih, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice in zagotavlja, da bodo žrtve nesreč, ki jih je povzročilo vozilo, zavarovano pri insolventnem zavarovatelju, prejele odškodnino.