By V tej zgodbi se bomo posvetili britanskemu štirikolesnemu izdelku znamke Reliant, ki ga številni poznavalci ocenjujejo kot eno izmed najbolje varovanih britanskih skrivnosti avtomobilizma, ker je ta legendarni maloserijski športni karavan usodno vplival na vse kasnejše velikoserijske kombikupeje.
Za nastanek tega prestižnega avtomobila so zaslužni vodilni pri britanskem podjetju Triplex Glass Company, kjer so leta 1965 ugotovili, da potrebujejo primerni ‘show car’, ki bi lahko uspešno demonstriral uporabo njihove nove generacije avtomobilskih kabinskih stekel (Sundym). Ob tem so se spomnili na tedaj sveži ‘upmarket’ kupe znamke Ogle, ki je nastal leta 1962 po naročilu tedanjega direktorja (Boris Forter) kozmetičnega podjetja Helena Rubenstein. Forter je takrat naročil izdelavo šestih primerkov kupeja SX 250 (tehnološka osnova daimler SP 250), vendar so na koncu izdelali samo dva vozna primerka …
Zadeva se je premaknila šele leta 1964, ko so vodilni pri znamki Reliant ugotovili, da gre v primeru kupe modela znamke Ogle za preveč dober dizajn, ki ga je enostavno škoda zavreči. Zato so navezali stike s prej omenjeno konkurenčno znamko in se dogovorili o serijski reinkarnaciji modela SX 250, ki se je še istega leta znova pojavil na britanskem tržišču, vendar kot reliant scimitar GT, ki je premogel 2,6-litrski šestvaljni bencinski motor znamke Ford z 120 KM (88 kW). V tem času so se pri znamki Ogle oglasili tudi ljudje iz podjetja Triplex, ki so iskali primernega nosilca njihove tehnološke novosti v obliki novega atermičnega stekla. Tako smo dobili legendarni prototip ogle-triplex GTS (‘Glazing Test Special’), ki ga je po vzoru tedanjih, že obstoječih maloserijskih 3-vratnih ‘shooting-brake’ kombikupejev znamke Aston-Martin oblikoval Britanec Tom Karen.
Ko so vozni prototip prvič predstavili javnosti na tedanjem avtomobilskem salonu v Londonu, je ta praktični 3-vratni športni avtomobil tako navdušil princa Philipa (mož tedanje britanske kraljice Elizabete II.), da je postal njegov edini lastnik, kasneje pa je ta vozni prototip pristal v britanskem nacionalnem muzeju, kjer je še vedno postavljen na ogled množicam. Leta 1967 je prišlo do ponovnega premika v naši zgodbi, ker je Ray Wiggins znova obiskal podjetje Ogle in njihovega oblikovalca (Tom Karen) pooblastil za nastanek štirisedežne 3-vratne GTE (Grand Touring Estate) različice modela scimitar GT, ki je imela nekoliko večjo medosno razdaljo (253 cm) kot klasični dvovratni kupe (235 cm). Ker so bili to časi višjih moralnih norm, so Britanci ob nastajanju tega kombikupeja upoštevali GT izročilo, ki pravi, da si oznako GT zaslužijo samo avtomobili (praviloma kupeji in 2-vratne limuzine) z enim samim parom bočnih vrat, čeprav nas današnji marketing večinoma uči drugače (vsaka 4-kolesna ‘drvarnica’ je lahko GT …)
Tako smo leta 1968 dobili prvo serijsko generacijo avtomobila, ki je združeval štiri lastnosti (visoko zmogljivost, športni izgled in udobnost (štirje sedeži) ter praktičnost karavanov). Scimitar GTE, ki so ga v bolj ali manj nespremenjeni obliki izdelovali od leta 1968 do leta 1990, je pomemben tudi zaradi zgleda, ki ga je dajal vsem kasnejšim serijskim predstavnikom svoje vrste (volvo 1800 ES (1972-1974), lancia beta HPE (High Performance Estate (kasneje postane Executive) / 1975-1984), lotus elite (1974-1982) …). Vsem takšnim 3-vratnim športrnim avtomobilom so nemški novinarji v tistih časih rekli tudi ‘Kombi-Coupé’ ali pa ‘Sportkombi’, Britanci pa so uporabljali tudi oznako ‘Estate Sportswagon’. Danes oznako ‘Sportkombi’ zelo radi zlorabljajo v marketinški industriji, ko oglašujejo praktične družinske 5-vratne karavane kot ‘športne karavane’, ker želijo s tem doseči dodatno vrednost izdelka, ki pa s strokovnim pojmovanjem besede šport ob povezavi z avtomobili nima več veliko skupnega. To dokazuje tudi skrajno neresna besedna zveza ‘štirivratni kupe’, ker gre za dva povsem ločena pojma, ki se po mnenju resnih predstavnikov stroke medsebojno izključujeta …
Med pomembnimi glavami tedanjega časa, ki jih je navdušil ta legendarni kombikupe, najdemo tudi leta 2006 preminulo princeso Margareto, mlajšo sestro kraljice Elizabete II, ki je znamki Reliant ostala zvesta približno 20 let. V tem času si je omislila kar osem novih primerkov prestižnega britanskega kombikupeja (scimitar GTE 3.0 V6 (137 KM (101 kW) pri 5000 vrt/min), modelno leto 1977/78, dolžina: 4432 mm, širina: 1708 mm, višina: 1321 mm, medosna razdalja: 2638 mm, masa avtomobila: 1253 kg), ki je lahko dosegel največjo hitrost 192 km/h (0-100 km/h: 9,3-sekunde, povprečna poraba: 14 litrov na 100 km), kar pomeni, da gre za športnika v rangu tedanjega BMW-ja 528i (177 KM, 0-100 km/h: 9,3-sekunde, največja hitrost: 208 km/h, povprečna poraba: 15 litrov na 100 km, masa avtomobila: 1410 kg, prodajna cena: 27.950 nemških mark) …
foto: tovarna
