By -Izjava iz časov, ko so imeli novinarji še ‘jajca’ –
Leta 1968 se je v nemškem tisku pojavil legendarni komentar glavnega urednika (dr. Paul Simsa) nemške avtomobilistične revije „mot“, ki ga v povojni Nemčiji ob prihodu na tržišče pred tem in po tem ni doživel še noben nov avtomobilski model. Z legendarno izjavo „Wir bitten Ford – erspart ihn uns“ si je Paul Simsa postavil ‘spomenik’, ker ob tem ni pokazal samo to, da razmišlja z lastno glavo, temveč tudi to, da mora imeti dober avtomobilistični novinar tudi ‘jajca’ … V današnjih časih so novinarji z ‘jajci’ (ljudje, ki razmišljajo z lastno glavo in se upajo o kakšnem avtomobilu napisati tudi kaj kritičnega …) predstavniki izumirajoče vrste, ki so jih v medijih že zdavnaj nasledili razni ‘kimavčki’ (ja, zemlja je definitivno ravna …, 2,5 tonski zavaljeni SUV ‘sloni, nosorogi in nilski konji’ so pravi športniki …, kupe ima lahko ‘nešteto’ vrat …, vsi avtomobili (ne glede na tip karoserije) so ‘športni in dinamični’, istočasno so številni med njimi tudi ‘pravi predstavniki’ GT
avtomobilov …, 4,7 metrske ‘štirikolesne krave’ so ‘kompaktne’ …, 4,2-metrski avtomobili pa ‘malčki’, vsak 5-vratni karavan je pravi ‘shooting brake’ …) in ‘komercialisti’ (nekaj namesto o avtomobilih dobro izobraženih urednikov …), ki vse kar nam predstavi avtomobilski marketing vzamejo za čisto in edino resnico. Po tej nezdravi logiki in potvarjanju dejstev (določene avtomobilske znamke kujejo v zvezde in jim pripisujejo večino izumov, sedaj čakam samo še na to, da izvem, da so pri znamki Mercedes-Benz podarili človeštvu tudi ogenj in kolo …) boste seveda lahko po vsej verjetnosti kje prebrali, da je novi
‘trendovski mars rover’ idealen za obisk določenega planeta v našem osončju, čeprav odtisa človeških nog na njem še niso zasledili …
In kaj ali koga je imel z izrečenim stavkom „Wir bitten Ford – erspart ihn uns“ v mislih cenjeni tedanji glavni urednik revije „mot“? Predvsem tedanjo veliko novost koncerna Ford v obliki modela escort (spiritualni predhodnik današnjega focusa), ker so Američani s tem kompaktnim modelom v Nemčiji in drugod želeli konkurirati podobnim izdelkom znamk Opel in Volkswagen. S stavkom, ki ga lahko prevedemo takole: »prosimo vodstvo znamke Ford, da nam prihrani prihod tega modela na nemško tržišče«, je Paul Simsa dal vedeti Američanom, da Nemci ne potrebujejo avtomobilov, ki bi bili ob prihodu
na tržišče že tehnološko zastareli (zadnji pogon). Tedanje nemške novinarje je pri escortu motila predvsem tehnološko zastarela toga zadnja prema v navezi z listnatimi vzmetmi ter odsotnost številnih komfortnih in varnostnih lastnosti (volanski drog je bil izdelan iz enega kosa, enako je veljalo tudi za pogonsko kardansko gred, pri drugih proizvajalcih sta bili obe komponenti zaradi varnosti potnikov izdelani iz dveh, v slučaju nesreče lomljivih delov …), ki so bile takrat že uveljavljene pri serijskih izdelkih drugih proizvajalcev.
Grajali so tudi ponujeno paleto sicer mirno in zanesljivo delujočih štirivaljnih bencinskih pogonskih sklopov iz britanskega modela anglia, ker so se lahko pohvalili s skromno zalogo ‘konj’ (glede na razpoložljivo delovno prostornino vgrajenih pogonskih sklopov) in motorno tehnologijo iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ki je pozimi številnim lastnikom povzročala težave z uplinjači. Grajali so tudi slabo preglednost iz vozila, ki je bila posledica premajhnih kabinskih oken (escortovo poslanstvo ‘strelnih lin’ nadaljujejo tudi nekateri današnji proizvajalci avtomobilov) in preveliko količino vidne pločevine v notranjosti potniške kabine. Oplov kadett in tudi Volkswagnov ‘hrošč’ sta bila v večini pogledov boljša od prvega Fordovega globalnega modela, ki je nastal predvsem zaradi apetita in želja tedanjega voditelja
(Henry Ford II) koncerna Ford. Vse to se je odražalo tudi na nemških prodajnih številkah, ker so bile za razliko od britanskih (začetek proizvodnje: 17. november 1967, do junija leta 1968 si je model escort omislilo že več kot 100.000 britanskih kupcev) zelo skromne, ker Nemci prve generacije modela escort, ki je v Nemčiji zaradi specifične oblike maske hladilnika dobil ljudsko ime “Hundeknochen” (pasja kost) escort, niso nikoli resnično dobro sprejeli.
Nemški tržni neuspeh prve (1968-1974) in druge (1974-1980) generacije modela escort je Američane kasneje prisilil k spremembi filozofije, ker so že leta 1977 pričeli razvijati predstavnike tretje generacije (1980-1986), ki so se za razliko od antikvitetnih predhodnikov lahko pohvalili s tedaj modernim prednjim pogonom, posamično obešenimi kolesi in prečno nameščenim pogonskim sklopom ter trendovsko kombilimuzinsko karoserijo.
