Youngtimerji

Naš klub Avtonostalgija 80&90 ima novo internetno stran https://avtonostalgija.si/

Pokukajte in preberite, kaj in kdaj govorimo o youngtimerjih, o srečanjih in projektih, praksi iz tujine…

Youngtimer je vozilo, ki se je praviloma izdelovalo v obdobju 80-ih in 90-ih let, je ohranjeno, originalno, tehnično zanimivo in, kot radi rečemo, ima dušo. Z youngtimerjem ima lastnik neko dolgoročno vizijo – ohranjati ga za prihodnje rodove.

Tako npr. youngtimer nikakor ne more biti starejši avtomobil z vgrajeno plinsko inštalacijo, ki je namenjen vsakodnevnemu nabijanju kilometrov. Ker se youngtimer vozi samo občasno tu poraba ne sme predstavljat problema, četudi znaša 20 litrov/100 km!!!

Iz istega razloga se moramo npr. sprijazniti z dejstvom, da nam pač glasbe ni potrebno poslušati iz USB ključka v tistih redkih dveh urah ljubiteljske vožnje z avtomobilom, katerega duh časa narekuje uporabo kasetofona oz. kasneje tudi običajnega CD-ja.

Nekateri se sprašujejo ali je avto, ki je ravnokar dopolnil 30 let oldtimer ali youngtimer?

Če je pridobil certifikat in homologacijo starodobnika, je sicer lahko oldtimer administrativno, nikakor pa ne ljubiteljsko gledano.

Lep primer je honda NSX, ki je že praznovala 30. obletnico predstavitve in ima lahko vse pogoje za pridobitev uradnega starodobniškega statusa. Ampak tak avto bo na srečanjih starodobnikov večno nezaželen, saj resnici na ljubo res ne spada v družbo avtomobilov s kromiranimi rozetami luči in kromiranimi kolesnimi pokrovi. Torej, primeren izraz za hondo NSX je youngtimer in bo tudi večno youngtimer. Tako, kot je npr. Ivan Cankar večni modernist, pa je umrl že davnega leta 1918. Ali pa, kot so milenijci predstavniki generacije, rojene v letih 1981 -1996.

Ljubitelji youngtimerjev gojimo tehnično kulturo določenega obdobja.

Kaj ne spade k nam?
Razne “čungalunga” predelave so najhujši sovražnik avtomobilske tehnične kulture. Če je avto star, je pač star. Na novo vgrajene novotarije so dostikrat tako neokusne, kot tangice na 90-letni starki.

Za vsakdanjo uporabo “na polno” je kakršnakoli primerjava starega avta z novim povsem neumestna.
V Sloveniji imamo na stotine ljubiteljev avtomobilskih “polstarin”, nabavljenih iz razloga, ker je bil starejši model v tistem trenutku cenejši od generacijsko novejšega. To so vozila, ki bodo šla v dele ob prvi resni okvari, s temi deli pa bo drug “ljubitelj” držal pri življenju svoj “klump” še za kakšno dodatno leto ali dve. To ni nobena tehnična kultura!!!
Takšni “ljubitelji” so po navadi največji zagovorniki teorij o tem, kako je za star avto dobro, da se čim več vozi, kako je garaža za karoserijo škodljiva, kako so čisto vsi novi avtomobili zanič,… V Sloveniji obstajajo številni primeri, ko so takšni “ljubitelji” čez noč obrnili ploščo ob nenadnem izboljšanju svojega finančnega stanja (kriptovalute, loterija, dediščina,…). Pa saj tudi iPhone, Samsunge in Xiaomije imajo že zdaj vsi najnovejše, s to pomembno razliko, da so to gadgeti, ki so dosegljivi praktično vsakomur, nakup novega avtomobila pa je velik finančni zalogaj.

K nam tudi ne spadajo špekulacije v stilu “nekaj bi kupil in za deset let parkiral, takrat bo veliko vredno,” ali pa npr. “broker mi je svetoval nakup avtomobila, kot del naložbenega portfelja”. Takšna razmišljanja so se že velikokrat izkazala za pogubna, saj lastništvo “hobi” avtomobila resnici na ljubo res ni primerno za vsakogar. Nenazadnje se tudi domačih živali ne podarja iz enakega razloga.

V našem klubu vse lastnike youngtimerjev obravnavamo enakovredno, pa naj se gre za lastnika 964 porscheja 911, ali pa lastnika renaulta 5 campus. Tudi “nizkoproračunski” avto je lahko zelo zanimiv, če je le ohranjen, originalen in ima lastnik z njim neko dolgoročno vizijo.

 

 

Priporočamo za vas...