By Po večletnih medresorskih prerekanjih je ministrstvo za infrastrukturo v vladno proceduro vendarle poslalo predlog zakona o dajatvah na motorna vozila, s katerim uvaja tudi novi davek na odjavljena vozila.
Ministrstvo za kulturo nas je v iniciativi aktivno podprlo (argumentiranjem, zakaj morajo biti starodobna vozila obravnavana kot izjeme), za kar se jim še posebej zahvaljujemo.
Dopise z argumenti, pripravljene in poslane že lani, smo poslali še enkrat na vsa ministrstva in službe, pristojne za obravnavo predloga.
Na našo pobudo je bil predlog sicer medtem dopolnjen v delu, da se dajatev za odjavljeno vozilo ne plača za vozila s statusom starodobnega vozila (14. člen predloga novega Zakona o dajatvah za motorna vozila). Dajatev v višini 20% letne dajatve za uporabo motornih in priklopnih vozil statusom starodobnika ostaja nespremenjena kot v dosedanji ureditvi.
Z rešitvijo smo lahko samo delno zadovoljni.
Problematika namreč ostaja odprta za vsa tista vozila, ki že izpolnjujejo starost za vpis statusa, pa tega še lastniki niso opravili ali si tega sploh ne želijo, za vozila v muzejih, zbirkah, itd. Še vedno gre za vozila, ki so stara več kot 30. let, torej starodobna (po definiciji mednarodne organizacije); mogoče so bila pred leti, ko še nismo poznali vpisovanja statusa, registrirana za kakšno srečanje ali sezono, pa sedaj odjavljena čakajo na novo priložnost.
Če vozila nimajo vpisanega statusa starodobnika v prometno dovoljenje, še ne pomeni avtomatično, da so samo rabljena vozila. Želite primer? Motorno kolo znamke Indian, ki je razstavljeno in del zbirke Muzeja motociklov na Vranskem. Registrirano je kot navadno vozilo, brez statusa, saj ko smo urejali registracijo pred leti, sistema vpisovanja statusa še nismo poznali. Vozilo je iz 1937 leta in precej redko v svetovnem merilu. Letos po dolgem času ponovno registrirano, samo zaradi razstave v tujini. A ker nima vpisanega statusa, bomo sedaj primorani plačevati tako dajatev za odjavljeno vozilo, kot tudi dajatev za uporabo vozila? Veliko je podobnih primerov, Ministrstvo za infrastrukturo pa že zelo dolgo seznanjeno s pomanjkljivo ureditvijo vpisovanja statusa v prometna dovoljenja.
Ne pozabimo tudi na vozila, ki jim manjka zgolj nekaj let do izpolnitve starostne meje (npr. jungtimerji) in jih lastniki vestno ohranjajo, ker so že danes tehnično dovolj zanimiva in redka (posebni kriteriji), da jih bodo lahko tudi registrirali kot starodobnike. Zato jih danes registrirajo zgolj sezonsko za nekaj mesecev, včasih tudi po leto ali dve ne. Strošek registracije je visok že v osnovi in logično je, da če ima nekdo v lasti več vozil, preračuna kaj in kako.
Stanje vozil z vpisanim statusom vozila ne odraža dejanskega stanja vseh starodobnih vozil v Sloveniji, kar radi posplošujejo na določenih ministrstvih, in upoštevati bi bilo potrebno predvsem registre nacionalnih zvez (tesno sodelovane med zvezo in ministrstvi je nujno potrebno še bolj okrepiti), ki se s tem ukvarjajo že več deset let in izdajajo za to ustrezne dokumente (beri certifikate za starodobna vozila) in ki so dejansko edina podlaga, da se lahko vozilo obravnava kot specifično, posebno, to je starodobna.
Več v naslednji številki revije Avto Motor Classic.
