By Letos je minilo že 40 let od prve predstavitve tedaj povsem novega forda iz zgornjega srednjega razreda (evropski E segment), ki je takrat zamenjal legendarna modela consul/granada, čeprav scorpio ni nikoli dosegel njune priljubljenosti pri kupcih.
Model scorpio (dolžina: od 4.630 do 4.745 mm, širina: 1.766 mm, višina: 1.450 mm, medosna razdalja: 2.761 mm, neto masa: od 1.200 do 1.475 kg) spada v Fordov tedanji ‘novi val’, podobno kot njegov manjši tedanji sorodnik sierra (srednji razred, evropski D segment), ker so se pri znamki Ford s parom teh, takrat zelo pogumno oblikovanih ‘avantgardnih’ evropskih modelov želeli oddaljiti od konzervativnega ugleda znamke Ford, čeprav številnim kupcem bolj tradicionalno naravnanih fordov ta poteza ni bila ravno najbolj po godu, to dokazujejo tudi prodajne številke. Medtem ko se je za nakup njegovega predhodnika (consul/granada) odločilo približno 1,6-milijona kupcev, je ford scorpio prepričal precej manj kupcev (približno 850.000). Posledično zadnji tržno uspešni veliki evropski ford ni nikoli dobil poštenega naslednika (mondeo je predstavnik srednjega razreda …). Vendar pa ta usoda ni doletela samo velikih fordov, ker so s tržišča že zdavnaj izginili tudi podobno umeščeni (glede na segment) izdelki številnih drugih evropskih avtomobilskih znamk.
Scorpio je zasnovan na podaljšani tehnološki platformi modela sierra, s tem dejanjem so pri znamki Ford lahko privarčevali veliko denarja, ki bi ga drugače morali nameniti za razvoj nosilne platforme. Podobno kot pri modelu sierra so se tudi ob oblikovanju modela scorpio odločili za tedaj avantgardno 5-vratno kombilimuzinsko zasnovo, ki seveda vključuje ‘fastback’ zadek, vendar so bili to časi, ko kupci vozil iz evropskega E segmenta niso bili ravno najbolj navdušeni nad takšno idejo, ki so jo pred tem že vpeljali Francozi z renaultom 20/30, Italijani (lancia gamma) in Nemci (audi 100 avant), v segmentu resnično prestižnih avtomobilov so jo zastopali samo Britanci (rover SD1 – 2300, 2600 in 3500), posledično se je kasneje (december leta 1989) na tržišču pojavil še klasično 3-delni limuzinski scorpio z ‘notchback’ zadkom, najbolj pa je kupce privlačila 5-vratna karavanska različica modela scorpio, ki so jo predstavili v marcu leta 1992. Ob predstavitvi so bili novinarji navdušeni nad voznimi lastnostmi velikega forda in njegovim udobjem v notranjosti potniške kabine ter ogromnim prtljažnikom (volumen: od 440 do 1.350 litrov), za piko na i pa je poskrbela še serijska vgradnja tedaj še vedno eksotičnega sistema ABS ob povezavi s parom prednjih zračnih vreč. Vse to mu je na koncu zagotovilo tudi prestižni naslov evropskega ‘avtomobila leta’ 1986.
Ker so bili to časi, ko je še veljalo splošno prepričanje, da dizelsko gnane velike avtomobile kupujejo samo taksisti in ‘sirotinja’, ki si ne more privoščiti vzdrževanje bencinsko gnanega avtomobila, je bila temu primerno tenka tudi ponudba dizelskih motorjev. Na začetku so takšne motorje ‘donirali’ Francozi (skupina PSA), kasneje so v model scorpio vgrajevali 2,5-litrski dizelski pogonski sklop italijanske znamke VM. Prvotni 2,5-litrski atmosferski dizelski motor iz skupine PSA je lahko mobiliziral samo 51 kW (69 KM) pogonske moči, posledično tako motoriziran scorpio ni bil ravno najhitrejši (0-100 km/h: 19,4 sekunde, končna hitrost: 158 km/h), se je pa lastniku lahko oddolžil z relativno varčnostjo glede porabljenega pogonskega goriva (7,8 litra na 100 km). Leta 1989 so v model scorpio pričeli vgrajevati 2,5-litrski turbodizelski motor znamke VM (68 kW/92 KM), ki mu je lahko zagotovil precej bolj spodobne zmogljivosti (0-100 km/h: 14 sekund, največja hitrost: 173 km/h), čeprav motor ob tem ni bil bolj žejen. Več izbire so seveda imeli ljubitelji bencinskih motorjev. Na začetku so si kupci lahko omislili 1,8-litrski bencinski motor (66 kW/90 KM), kasneje je vloga vstopnega motorja pripadla 2,0-litrskemu motorju s širokim naborom možnih konj (74 kW/101 KM, 77 kW/105 KM, 85 kW/116 KM), obstajajo pa tudi premijske verzije tega modela z vgrajenim 2,4-litrskim V6 motorjem (96 kW/131 km) ter ‘Oberklasse’ verzije z vgrajenim 2,9-litrskim V6 motorjem. V tem primeru je imel lastnik na razpolago od 107 (146 KM) do 110 kW (150 KM) pogonske moči, temu primerne so bile tudi zmogljivosti (0-100 km/h: 9 sekund, največja hitrost: 208 km/h), obstaja pa tudi 4×4 verzija modela scorpio s takšnim pogonskim sklopom (0-100 km/h: 9,5 sekunde, največja hitrost: 203 km/h). V povprečju je takšen scorpio ob premagovanju stotih kilometrov popil od 10 do 11 litrov pogonskega goriva.
Vizualna prenova modela scorpio, izvedena leta 1992, je prinesla tudi dve pomembni spremembi pri pogonskih sklopih. Vgrajeni 2,0-litrski bencinski sklop je po novem ponujal standardnih 85 kW/116 KM, še pred tem so bili kupci najdražjih različic deležni tudi vgradnje 2,9-litrskega pogonskega sklopa s pritaknjeno 16v tehnologijo, razvito s strani podjetja Cosworth. Posledično je ta V6 motor lahko na začetku mobiliziral 143 kW (195 KM), po letu 1994, ko so predstavili bizarno vizualno osveženi scorpio, pa celo 152 kW pogonske moči. 24-ventilski scorpio 2,9i GLX/Ghia je zaključil pospeševanje od 0-100 km/h v 8,8 sekunde in na koncu lahko dosegel največjo hitrost 225 km/h. Model scorpio se lahko pohvali tudi s severnoameriško kariero, ki pa ni trajala prav dolgo (1988-1989), ker so ga v ZDA tržili kot izdelek znamke Merkur. Ta popolnoma nerazumna marketinška poteza je samo zmedla kupce, ki so dobro poznali Fordovo premijsko znamko Mercury, medtem ko niso vedeli kaj naj počnejo z izdelkom znamke Merkur. Leta 1994 smo dobili bizarno oblikovan scorpio, ki je iz Fordovih prodajnih salonov dokončno odgnal vse potencialne kupce modela scorpio, čeprav naj bi prenova obstoječega oblikovanja poskrbela za nov dotok kupcev. Žal se to ni zgodilo …
