By Konferenca ZN o podnebnih spremembah za leto 2024 (COP29) se je zaključila v Bakuju v Azerbajdžanu po dveh tednih napornih pogajanj. Z več kot 30-urnim zamikom zaradi napetih nesoglasij glede ključnega vprašanja podnebnega financiranja, ki so vodila do prekinitev pogajanj, so bile sprejete odločitve, katerih ustreznost je močno sporna. V tem procesu so pogajalci zamudili priložnost za lahek napredek za planet in človeštvo ter niso uspeli narediti niti majhnega koraka k sistematičnemu obravnavanju kulturne vrzeli v trenutni mednarodni podnebni politiki in načrtovanju.
Zagovorniki so uspeli zagotoviti enotno omembo kulture v zaključnem dokumentu COP29 v okviru zelo spornega Programa ukrepov za omilitev podnebnih sprememb (MWP). Ta se nanaša na razpravo o »mestih: stavbah in urbanih sistemih« in poudarja »potrebo po prilagajanju rešitev sociokulturnim in ekonomskim kontekstom«. Ta vključitev odraža obsežno sodelovanje Delovne skupine 3 Mreže za podnebno dediščino (CHN) v globalnih dialogih MWP leta 2024. Ta prizadevanja se bodo leta 2025 razširila prek nove iniciative CHN, imenovane Decarbonizing the Built Environment Through Heritage (DBTH), ki jo vodijo Build Buildings Lab, Univerza v Lagosu A+URH in Architecture 2030, s financiranjem Mellonove fundacije in fundacije 1772.
Sociokulturna dimenzija je priznano omogočitveno stanje za sistemske prehode, ki bi omejili segrevanje planeta in hkrati dosegli trajnostni razvoj. Kljub temu kultura prejema malo pozornosti v primerjavi z drugimi omogočitvenimi stanji, kot so finance in tehnološke inovacije. Edina omemba kulture v odločitvi MWP je izjema, ki potrjuje to pravilo v Bakuju. To spodkopava učinkovitost podnebnih ukrepov ter prispeva k neprilagajanju in neuspešnim omilitvam.
Za spremembo tega paradigmatskega pristopa je pred COP28 leta 2023 na tisoče organizacij in voditeljev podpisalo Globalni poziv za postavitev kulturne dediščine, umetnosti in kreativnih industrij v središče podnebnega ukrepanja. Ta poziv je naslovljen na pogajalce COP, naj omogočijo, da kultura v celoti prispeva k podnebnim rešitvam. COP28 je nato naredil pomemben korak v tej smeri z ustanovitvijo Skupine prijateljev za ukrepe na področju kulture in podnebja, mednarodne koalicije držav članic UNFCCC, ki zagovarja podnebne ukrepe, temelječe na kulturi.
Letos je kampanja Globalni poziv poskušala združiti nevladne akterje in države članice Skupine prijateljev za predlog, da se v končno odločitev COP29 vključi prošnja, da se podružnice UNFCCC leta 2025 posvetijo eni ali več delavnicam za obravnavo vprašanj, povezanih s kulturo in dediščino. Ta majhen korak bi lahko postavil temelje za širšo odločitev o kulturi na COP30, ki bi vodila do »skupnega dela« (JW) na področju kulture in podnebnega ukrepanja leta 2026 ter na COP31 do prvega delovnega načrta UNFCCC za kulturo. Žal to ni bilo doseženo.
Skupina prijateljev se je v Bakuju sicer sestala na 2. ministrskem dialogu na visoki ravni o podnebnih ukrepih na osnovi kulture. Ministri so naredili spodbuden korak in za svoj primarni cilj določili zagotovitev delovnega načrta UNFCCC za kulturo. Kljub temu pa člani skupine teh besed niso pretvorili v konkretne ukrepe v pogajanjih, kljub čustvenemu pozivu posebne odposlanke CHN, NJKZ princese Dane Firas iz Jordanije, in podpori držav članic Jordanije, Malte in Španije.
Zagovorniki kulture so pozorno spremljali tudi prilagoditveno agendo COP. COP28 je pomenil preboj za vključevanje kulture v podnebno politiko z vključitvijo tematskega cilja za prilagoditev kulturne dediščine podnebnim spremembam v novi UAE okvir za globalno podnebno odpornost ter s pozornostjo na znanje in vrednote domorodnih in lokalnih skupnosti.
Vključitev kulture v ta okvir ima potencial za večjo pozornost pri prilagajanju kulturne dediščine na nacionalni in lokalni ravni ter v okviru podnebnega financiranja. To je ilustriral primer Brazilije, ki je v svojem novem nacionalno določenem prispevku vključila cilje za prilagajanje, ki odražajo UAE okvir, vključno s »spoštovanjem življenjskih slogov tradicionalnih ljudstev in skupnosti« ter »zaščito kulturne dediščine pred tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami«.
Prihodnja smer UAE-Belem programa dela je bila v Bakuju predmet številnih razprav, zlasti glede sredstev za izvajanje (MOI). Zadnji trenutek kompromisa je ohranil MOI v okviru programa dela, kar bo pomembno za realizacijo potenciala UAE okvira. Sprejetje novega zemljevida prilagajanja v Bakuju obljublja večjo pozornost prilagajanju na splošno in posebej UAE okviru.
Mreža za podnebno dediščino (CHN) bo še naprej obravnavala ta vprašanja prek zavezništva Heritage Adapts to Climate Alliance (HACA), ki ga vodi Preserving Legacies s financiranjem Mellonove fundacije in National Geographic Society.
Kot “finančni COP” je bil glavni cilj COP29 zagotoviti ambiciozen in pravičen globalni podnebni finančni cilj. Na koncu so se razvite države dogovorile, da bodo do leta 2035 usmerile »vsaj« 300 milijard USD letno v države v razvoju. To je močno razočaralo številne, ki so zahtevali bistveno večje vsote in hitrejše ukrepanje. Mnogi zagovorniki kulture so podprli idejo o podciljih za financiranje prilagajanja ter izgube in škode, vendar ti niso bili vključeni.
Kljub temu določba v finančni odločitvi, ki povezuje cilje globalnega cilja prilagajanja s potrebo po »dramatičnem povečanju financiranja prilagajanja«, prinaša upanje za nove kanale financiranja prilagoditve kulturne dediščine.
Na splošno je bil COP29 ključna priložnost za postavitev temeljev za odločitev o skupnem delu na COP30, s ciljem krepitve povezav med podnebnimi in kulturnimi ukrepi. Neuspeh pri tem ustvarja negotovo pot do politične zmage za kulturo v Belemu in odpira možnost, da najbolj kulturno obarvan COP v zgodovini ne zapolni kulturne vrzeli v podnebni politiki.
Uresničitev potenciala Skupine prijateljev zahteva bolj sofisticirano strategijo. Retorika o vključevanju kulture v podnebno politiko iz lanske Emiraške deklaracije o podnebnih ukrepih na osnovi kulture (ki je bila še okrepljena v kulturnih deklaracijah G7 in G20 za leto 2024) potrebuje robustno podporo v nacionalnih prestolnicah za prevod v dejanja. Iz tega razloga bo Globalni poziv pod vodstvom Alison Tickell iz organizacije Julie’s Bicycle leta 2025 prenovil svojo javno kampanjo, s ciljem ustvariti javno gibanje za postavitev kulture v središče podnebnega ukrepanja, ki ga nacionalne vlade ne bodo mogle prezreti.
Prvi preizkus bo junija 2025, ko se bodo podružnice UNFCCC sestale v Bonnu. Takrat bo ključnega pomena zagotoviti signal, da bo kultura na dnevnem redu COP30.
Povzeto po: www.europanostra.org
