V petek, 20. septembra, nas je zapustil naš častni podpredsednik, odličen pedagog, finomehanik, vsestranski tehniški strokovnjak, predvsem pa izjemno dober človek, Rudi. Tehnika ga je zanimala že od malih nog, saj je imel vzor v svojem očetu, ki je s pomočjo tehniškega in drugega znanja že pred drugo svetovno vojno vodil družinsko mlekarno. Skozi življenje je Rudi svoje ljubezen in tehniško znanje še poglabljal in ga z odprtima rokama prenašal svojim dijakom. Rudi je bil tudi začetnik slovenskega starodobništva in SVAMZ-a s širokim naborom obnovljenih predmetov. Obnavljal je vse od zapletenih tehniških naprav do vozil, začenjši s kolesi in mopedi, do motornih koles ter avtomobilov. Celo stari gliser je restavriral nekaj let nazaj. Najdražji mu je bil družinski Ford A, ki je član Ferleževe družine postal leta 1933. Rudi ga je večkrat obnovil in ga ohranjal v vrhunski kondiciji ter se z njim pojavljal na starodobniških srečanjih pri nas in v tujini. Trenutno se je z nasveti vključeval v obnovo tovornega Forda, ki jo tako rekoč zaključuje prijatelj, Lado Čeh. S tem malim kamionom je Rudi Ferlež starejši po drugi vojni preživljal družino.
Povsod so ga radi vabili zaradi njegove prijaznosti, preprostosti in večne pripravljenosti za tvorno sodelovanje. Veliko je znal povedati in narediti, toda znal je tudi poslušati in svetovati – pa ne samo na tehniškem področju. Svoji ljubezni do »starega železja« je ostal zvest do zadnjih dni, saj je še v sredo povedal, da bo prišel na 20-letnico SVAMZ-a, ki je zrasel v pomembno organizacijo tudi z njegovo veliko pomočjo. Dolgo je bil gonilna sila Kluba savinjskih starodobnikov, eden od pobudnikov in ustanoviteljev kluba Večno mladi Šentjur, pomagal je pri prvih korakih – tako ljubiteljem kot mladim klubom. Čeprav ne najboljšega zdravja, je s svojo prisotnostjo počastil AMD društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki ob odprtju muzeja julija letos. Ob tem je bil skrben družinski oče in zvest prijatelj, ki mu nikoli ni bilo žal časa za bližnjega.
Dragi Rudi, hvala ti za vse. Slovensko starodobništvo je s Tabo izgubilo pomembnega podpornika. Dvajsetletnica naše zveze je prvi večji dogodek, ki je minil brez Tebe in močno smo Te pogrešali. Vemo, da si čutil, da smo te spoštovali, a smo Ti to premalokrat povedali. In, Rudi, radi smo te imeli. Zelo!