Nova knjiga v izdaji založbe SVAMZ: Slovenska avtomobilska scena 80. in 90. leta avtorja Tomaža Beguša.
Več o knjigi:
218 STRANI, TRDA VEZAVA, A4 FORMAT, VEČ KOT TISOČ ZANIMIVIH FOTOGRAFIJ IN ZGODB
V obdobju 80. in 90. let je Slovenija doživela izjemno pestro in zanimivo avtomobilsko zgodovino, ki je bila tesno povezana z edinstvenim modelom socializma v Jugoslaviji. Ta model je omogočal večjo gospodarsko svobodo in odprtost proti zahodu v primerjavi z drugimi socialističnimi državami. Slovenija je znotraj SFRJ uživala poseben status zaradi svoje geografske lege, saj je mejila na dve razviti kapitalistični državi, Avstrijo in Italijo. Ta posebnost se je odražala tudi v avtomobilskem parku. Približno tretjino avtomobilov so sestavljali kapitalistični avtomobili, medtem ko so preostali dve tretjini predstavljali avtomobili domače proizvodnje Crvene Zastave in real-socialistični avtomobili iz Sovjetske zveze ter drugih držav Vzhodnega bloka.
Velike socialne razlike, značilne za jugoslovanski socializem, so povzročale zavist med ljudmi, kar je povečalo pomen avtomobilov kot statusnega simbola. Tekmovalnost med posamezniki glede imetja boljšega in dražjega avtomobila je bila izrazita. Avtomobilska evforija je v Sloveniji še dodatno narasla v zgodnjih 90. letih, ko je država postala samostojna, in se je splošen življenjski standard začel izboljševati. To obdobje je zaznamovalo množično zamenjavo starejših socialističnih avtomobilov, kot so fički, katrce, jugoti, stoenke in lade, za sodobnejše kapitalistične avtomobile, ki so prej veljali za statusne simbole.
Avtor, ki je že od otroštva kazal veliko zanimanje za avtomobile, opisuje, kako je zbiral informacije iz različnih virov, vključno z revijami, kot so Avto Magazin, Auto Motor und Sport, Gente Motori in Quattroruote. Njegova strast do avtomobilov se je kazala tudi v rednem obiskovanju avtomobilskih dogodkov, razstav in dirk, kot so reli Saturnus in dirke na ljubljanski obvoznici.
V primerjavi z danes, ko je avtomobil pogosto zgolj sredstvo za mobilnost in pri mladih ne vzbuja več tolikšnega zanimanja, je bil v 80. in 90. letih avtomobil simbol statusa in identitete. Tehnološki napredek je sicer izboljšal vozne lastnosti in udobje sodobnih avtomobilov, vendar se je spremenil tudi odnos ljudi do njih. Dandanes se več pozornosti posveča povezljivosti s pametnimi napravami kot pa vozni izkušnji sami. Tradicija in pomen avtomobilskih blagovnih znamk se z razmahom elektrifikacije zmanjšujeta, vedno večji vpliv pa imajo kitajski proizvajalci avtomobilov.
Knjiga, ki jo je avtor sestavljal šest let, postavlja avtomobile v kontekst specifičnega časa in prostora, ki je edinstven za Slovenijo in njeno zgodovino, ter ponuja osebni pogled na avtomobilsko kulturo, ki je danes precej drugačna od tiste iz preteklosti.