Sposojanje idej pri avtomobilskem dizajnu

V zadnjih časih dostikrat slišimo zgodbe o različnih kitajskih proizvajalcih, ki vneto kopirajo serijske modele evropskih in drugih proizvajalcev avtomobilov. Obstaja pa tudi nekaj zanimivih oblikovnih zgodb iz nedavne zgodovine…

Začnimo kar pri narodih iz nekdanje skupne države, katere državljani smo bili v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja deležni povsem novega Zastavinega izdelka, ki ga je stroka po ‘dobrohotnih nasvetih’ tedanjega jugoslovanskega političnega vrha hitro proglasila za avtentično in izredno napredno delo tedanjih Zastavinih inženirjev, podobno kot pri modelu yugo, ki so ga leta 1980 oglaševali kot popolnoma 100-odstotni plod domače socialistične inteligence, okusa in razuma…

V resnici, ki je bila takrat ljudstvu prikrita, gre v primeru yuga 45/55 in 65 samo za jugoslovanski oblikovalski eksperiment na osnovi tehnološke platforme legendarnega fiata 127, florida pa predstavlja zavrnjen izdelek oblikovalske hiše Italdesign, ker so se pri Fiatu pri iskanju primerne oblike za model tipo raje odločili za prototip podjetja IDEA Institute (za obliko modela tipo sta poskrbela Ercole Spada & Justyn Norek). Tako smo Evropejci leta 1988 dobili fiat tipo in Zastavino florido z uporabljeno Fiatovo mehaniko, ker so se Jugoslovani v sredini osemdesetih let odločili za nastanek večjega modela in so redno hodili v Torino, kjer jim je Giorgetto Giugiaro predstavil s strani Italijanov zavrnjeni prototipni tipo…

Poglejmo še prototipno zgodbo nekega drugega Fiata, ki se je na koncu reinkarniral kot daewoo. Leta 1993 so pri Italdesignu predstavili prototip lucciola, ki je predstavljal nov pogled na fiat cinquecento (500), ki ga je leta 1990 ustvaril Giugiaro. Vendar pri Fiatu niso bili navdušeni nad obliko novega prototipa in so lucciolo zavrnili. Tega niso storili pri znamki Daewoo, ker se je leta 1998 pojavila serijska ‘lucciola’, znana po modelni oznaki matiz. Pri Citroënu so se na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja obrnili na oblikovalsko hišo Bertone, ki jim je leta 1993 ustvarila model xantia. V približno istem času je pri Bertoneju nastal tudi model espero znamke daewoo, katerega oblika spominja na xantio, ker je oba narisala ista roka.

Kot naslednji primer sposojanja idej velja omeniti zgodbo o modelu znamke Alfa Romeo, ki je sumljivo podoben nekdanji admiralski ladji znamke Peugeot. Ko so Italijani iskali primerno obliko za novi limuzinski model  z oznako 164 so se obrnili na slavno oblikovalsko hišo Pininfarina, ki jim je dostavila želeni izdelek, vendar Italijanom ni bil všeč, ker so stavili na lastno oblikovno kreacijo. V približno istem času so se pri italijanskem oblikovalcu oglasili tudi Francozi, ki so iskali obliko za naslednika modela 505. Spretni Italijani so jim prodali modificiran Alfin prototip, ki ga v serijski formi poznamo po oznaki 605 (1989). Za zasuk v zgodbi so poskrbeli pri znamki Alfa Romeo, ker so kasneje ugotovili, da njihov oblikovni izdelek ni ustrezen. Zato so se vrnili k Pininfarini in na koncu sprejeli ponujeno obliko iz leta 1987, ki jo je ustvaril Enrico Fumia.

Leta 1990 so pri Italdesignu ustvarili potencialnega naslednika tedanje Jaguarjeve serije XJ, ki so ga Italijani ustvarili na serijski osnovi daimlerja sovereign V12 . ItalDesign kensington ni prepričal Britancev, namesto tega so se zanj ogreli Južnokorejci. Tako se je leta 1997 pojavil serijski daewoo leganca, kensington pa je močno vplival tudi na lexus GS300 (toyota aristo) iz leta 1993, ker je tudi ta avtomobil oblikoval Giorgetto Giugiaro.

Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so se pri Jaguarju ukvarjali z idejo o razvoju modela f-type, ker model XJ-S ni izpolnil njihovih pričakovanj, niti ni bil deležen prave ljubezni s strani zaposlenih. Pri tem so si pomagali s konceptno osnovo znamke Pininfarina, ki je leta 1978 predstavila prototipni XJ-S spider. Tako smo leta 1982 dobili prvi prototip XJ41/42 (kupe & kabriolet), ki se je leta 1988 že približal velikoserijski proizvodnji, ker je nemški karoserist Karmann takrat dobil naročilo za izdelavo treh voznih prototipov. Za drugačen razplet te zgodbe je poskrbel novi tedanji lastnik (koncern Ford) znamke Jaguar, ki je leta 1990 ustavil projekt modela F-type. Ker so bili Američani v tistih časih tudi lastniki znamke Aston Martin so poskrbeli za povsem novo vlogo jaguarjevega prototipa, ki ga je kasneje dokončal oblikovalec Ian Callum. Tako smo leta 1994 dobili aston martin DB7.

Kot zadnji primer bom omenil prototipni bucrane concept podjetja Ital Design, ki ga je Giugiaro leta 1995 predstavil vodilnim pri znamki Deawoo kot predlog novega serijskega kupeja, vendar Južnokorejci takrat niso zgrabili vabe. To so tri leta kasneje storili Italijani, ker smo na osnovi te študije dobili serijski maserati 3200 GT.

 

Foto: proizvajalci avtomobilov, naslovna slika Pintarest

Priporočamo za vas...