75. let prve socialistične škode – Škoda 1101/1102 ‘Tudor’

7.maja leta 1946 je tedaj še češkoslovaška avtomobilska industrija dobila prvega povojnega (2. svetovna vojna) predstavnika serijskih avtomobilov, ker je tega dne s proizvodnega traku v Mladi Boleslavi zapeljala prva škoda ‘tudor’, takrat moderno zasnovan avtomobil, ki je prepričal tudi veliko tujih kupcev.

Modela 1101/1102 predstavljata pomemben mejnik za znamko Škoda, ker so v škodi ‘tudor’ (ljudsko ime, ki je nastalo kot posledica ljudske izgovorjave angleške besedne zveze ‘two-door’, s katero so to škodo tudi uradno tržili na tujih tržiščih) uspešno združili vse prej pridobljene izkušnje ob razvoju in izdelavi prodajno zelo uspešnih predvojnih (2. svetovna vojna) modelov (popular in rapid), ki sta znamki Škoda že leta 1936 zagotovila status najbolj uspešne in največje češkoslovaške avtomobilske znamke.

Ko se je kompaktna škoda 1101 (dolžina: 4050 mm, širina: 1500 mm, višina: 1520 mm, neto masa avtomobila: 940 kg) v pomladi leta 1946 pojavila v prodajnih salonih znamke Škoda s prodajno ceno v območju 67.700 čehoslovaških kron, je prepričevala kupce s tedaj moderno tehnološko zasnovo (posamično obešena kolesa, centralni nosilni okvir, efektivne hidravlične zavore, vgradnja varčnega in obdobju primerno močnega pogonskega sklopa) in elegantnim nastopom v obliki tedaj zelo privlačne dvovratne limuzinske različice, ki je kasneje (leta 1949) dobila tudi štirivratno (sedan), pol-kabrioletsko, roadstersko, lahko gospodarsko (furgon in poltovornjak) in celo vojaško terensko sorodstvo v obliki škode 1102. Ta novi model je od škode 1101 drugačen predvsem zaradi izboljšanega menjalnika ter večjega števila serijskih karoserijskih različic. V obe škodi so vgrajevali popolnoma enak 1,1-litrski bencinski štirivaljnik, ki je uporabniku lahko zagotovil 23,5 kW / 32 KM pogonske moči pri 4600 vrtljajih v minuti in tedaj povsem zadostno končno hitrost (100 km/h).

Na začetku so si kupci lahko omislili samo dvovratno limuzino, leta 1949 je nastala tudi klasična 4-vratna limuzina, poleg tega so se kupci lahko odločili tudi za 4-sedežno pol-kabrioletsko različico ter za športni dvosedežni roadster. Izdelali pa so tudi veliko ‘Station Wagon’ (karavan s samo enim ali pa dvojnim parom bočnih vrat, danes bi temu rekli ‘sports tourer’) primerkov s preklopno zložljivo drugo sedežno vrsto. Na ta način je lahko uporabnik ob podrti zadnji klopi dobil tovorni prostor s 1490 mm dolžine in 1380 mm širine. Limuzinsko štirivratno škodo 1102 so zelo cenili tudi v češkoslovaških javnih službah, v gospodarstvu in politiki, v njih so videvali tudi tedanje češkoslovaške diplomatske predstavnike, ki so znamki Škoda s promocijo vozila nudili brezplačno reklamo na tujih tržiščih, kamor so izvozili skoraj dve tretjini vseh izdelanih primerkov takšnih škod. Že leta 1947 so škodo 1101 ponujali kupcem iz 36. držav tega sveta.

Do konca leta 1952 so v treh Škodinih obratih, ki stojijo še danes, izdelali točno 66.904 primerkov modela ‘tudor’ (to ljudsko ime se je uveljavilo tudi za vse kasnejše karoserijske različice, ne glede na dejansko število bočnih vrat). Zraven pa je potrebno prišteti še 4237 izdelanih vojaških, terensko usmerjenih škod 1101 VO (vojenský otevřený (odprto vojaško vozilo)) in škod 1101 P (pohotovostní (danes bi temu lahko rekli vozilo enote za hitro posredovanje). Škodo 1101 VO/P so serijsko izdelovali od leta 1948 do konca leta 1951, še nekaj bolj ročno izdelanih primerkov pa naj bi nastalo tudi leta 1952. Te terenske škode so nastale predvsem za potrebe tedanje češkoslovaške armade, kupile so jih tudi tedanje vojaške sile v Egiptu, Savdski Arabiji in celo na Portugalskem (kasneje je tam nastajal tudi licenčni romunski terenec znamke ARO), približno 700 izdelanih primerkov so Čehi baje v tistih časih izvozili tudi v naše kraje (bivša Jugoslavija).

Vidno mesto v zgodbi o škodi ‘tudor’ pa imata tudi tekmovalni škodi sport in supersport. Že rahlo modificiran ‘socialistični tudor’ je leta 1948 na tedanji belgijski vztrajnostni dirki (24 ur na dirkališču SPA) z doseženimi prvimi tremi mesti v kategoriji do 1100 kubičnih centimetrov popolnoma osramotil vse tedanje zahodne ‘kapitalistične’ znamke, precej bolj atraktivni so bili nastopi 1,5-litrskih škod supersport z dodanimi mehanskimi kompresorji znamke Rootes, ki so malemu Škodinemu športniku na tedanjih dirkalnih stezah lahko zagotovili do 132 kW (180 KM) pogonske moči ter solidno končno hitrost (več kot 200 km/h). Serijski naslednik modela ‘tudor’ se je pojavil že leta 1952 v obliki prve ‘ponton’ škode (modeli 1200 / 1201 / 1202 / 1203 (limuzina, karavan, poltovornjak in kombi)).

avtor M.M. slike Skoda