By Evropska komisija je napovedala spremembo zakonodaje o emisijah CO₂ za nove avtomobile po letu 2035. Namesto zahteve po 100-odstotnem zmanjšanju emisij glede na leto 2021 bo cilj postavljen na 90-odstotno zmanjšanje, preostalih 10 odstotkov pa bodo proizvajalci lahko uravnavali z uporabo nizkoogljičnega jekla, biogoriv in e-goriv. S tem Komisija ohranja usmeritev k brez-emisijski mobilnosti, hkrati pa industriji omogoča večjo prožnost pri doseganju ciljev.
Spremembe pomenijo pomembno zmago avtomobilske industrije, saj po letu 2035 ne bo več absolutne prepovedi prodaje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, če bo proizvajalec izpolnil skupne emisijske cilje voznega parka. Na trgu bodo tako lahko ostali tudi klasični, hibridni, priključno-hibridni pogoni in sistemi s podaljševalnikom dosega. Dodatno se bo omilila zahteva po 50-odstotnem znižanju emisij do leta 2030 z uvedbo povprečenja vrednosti v obdobju 2030–2032, pri lahkih dostavnikih pa se cilj znižuje na 40 odstotkov.
Komisija ocenjuje, da bodo spremembe proizvajalcem prinesle okoli 706 milijonov evrov letnih prihrankov zaradi manjših administrativnih bremen, večje naložbene varnosti in večje konkurenčnosti. Predvidena je tudi večja stabilnost regulativnega okolja, saj naj se pravila za nova vozila v desetletnem obdobju ne bi spreminjala.
Novosti vključujejo tudi uvedbo kategorije majhnih, cenovno dostopnih električnih vozil do dolžine 4,2 metra ter začasni sistem super kreditov (do leta 2035), ki bo spodbujal njihov razvoj in prodajo v EU. Za podporo evropski baterijski industriji je predvidenih 1,8 milijarde evrov neposrednih sredstev in 1,5 milijarde evrov brezobrestnih posojil.
Celoten zakonodajni sveženj, t. i. avtomobilski omnibus, naj bi bil Evropskemu parlamentu in Svetu v obravnavo predložen leta 2026.
V SVAMZ pozdravljamo dejstvo, da se Evropska komisija odmika od preveč togih in enostranskih pristopov ter pri oblikovanju prihodnje regulative upošteva širši nabor tehnoloških rešitev. Prilagojeni cilji po letu 2035 pomenijo, da baterijsko-električna vozila ne bodo edina možnost, temveč se ohranja prostor tudi za priključno-hibridne pogone, vozila s podaljševalnikom dosega in – ob ustreznem uravnoteženju emisij – motorje z notranjim zgorevanjem. Takšen pristop je bolj skladen z raznolikimi potrebami uporabnikov in realnimi razmerami na trgu.
Hkrati SVAMZ opozarja, da ostaja vloga alternativnih goriv v predlaganem okviru premalo razvita. Če zakonodaja že omogoča, da se do sedem odstotkov ciljev dosega z uporabo nizko-ogljičnega jekla in do tri odstotke z uporabo obnovljivih goriv, bi bilo smiselno zagotoviti večjo prožnost in priznati širši potencial biogoriv in e-goriv. Po mnenju SVAMZ so priložnosti, ki jih ponujajo alternativna goriva – tako z vidika trajnosti kot tudi ohranjanja tehnološke raznolikosti in obstoječega voznega parka – trenutno premalo izkoriščene.
