By Na skupščini organizacije Europa Nostra 2026, ki je med 26. in 29. majem potekala na Cipru, je Slovenija dosegla pomemben mejnik na področju evropske kulturne dediščine. Nataša Grom Jerina, vodja pisarne Slovenske zveze društev ljubiteljev starodobnih vozil (SVAMZ), višja podpredsednica FIVA za notranje zadeve (Senior Vice President Internal Affairs) ter vodja za stike z javnostmi v Muzeju motociklov Grom, je bila potrjena za članico Sveta Europa Nostre.
Gre za prvo Slovenko v zgodovini organizacije, ki je bila izvoljena v njen najvišji vodstveni organ, obenem pa tudi za prvo predstavnico področja starodobnih vozil in premične tehniške dediščine. To ni pomembno le za Slovenijo, temveč tudi za vse, ki si prizadevamo, da bi bila mobilna dediščina prepoznana kot enakovreden del evropske kulturne dediščine.
Kaj je Europa Nostra?
Europa Nostra je vodilna evropska mreža za varovanje kulturne in naravne dediščine. Povezuje organizacije, strokovnjake in posameznike iz več kot 40 držav ter že desetletja sodeluje z evropskimi institucijami pri oblikovanju kulturnih politik. Njeno poslanstvo je zaščita, raziskovanje in promocija dediščine v vseh njenih oblikah – od zgodovinskih mest in stavb, snovne in nesnovne dediščine, vse kar se skriva pod pojmom kultura.
Prav zato izvolitev predstavnice iz sveta starodobnih vozil predstavlja pomemben korak naprej. Starodobna vozila niso zgolj tehnični predmeti, temveč nosilci znanja, obrti, oblikovanja, industrijske zgodovine in družbenega razvoja Evrope. So premični muzeji, ki pripovedujejo zgodbo evropskega napredka, ustvarjalnosti in vsakdanjega življenja preteklih generacij.
Ciprski vrh: dediščina, povezovanja in nove priložnosti
Letošnji vrh Europa Nostre je bil razdeljen na dva osrednja dela. Prvi je bil posvečen nagradam Europa Nostra, ki predstavljajo najprestižnejša evropska priznanja na področju dediščine. Predstavljeni so bili izjemni projekti s področja ohranjanja kulturne dediščine, tradicionalnih obrti, restavratorstva in inovativnih metod varovanja dediščine.
Posebej razveseljiva novica je bila, da je Slovenija letos prejela nagrado v kategoriji tradicionalnih znanj in vključevanja mladih s projektom »Šola prenove za nove generacije« (www.solaprenove.si) Takšni projekti predstavljajo odlično osnovo za prihodnje sodelovanje tudi na področju starodobnih vozil, kjer je prenos znanja med generacijami eden ključnih izzivov.
Drugi del vrha sta predstavljala Generalna skupščina in Agora Europa Nostre, na katerih so sodelovali številni predstavniki evropskih institucij in organizacij. Med osrednjimi govorci so bili Lorena Aldana iz European Foundation Centre, Maximilian Voight iz programa Creative Europe, Johanna Leissner iz EIT Culture & Creativity, Csaba Borboly iz Evropskega odbora regij, Luca Jahier, nekdanji predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ter Andrew Potts, eden vodilnih strokovnjakov za povezovanje kulturne dediščine in podnebnih politik.
Vrha so se udeležili tudi evropski komisar Glenn Micallef, predsednik Republike Ciper Nikos Christodoulides in HRH princesa Dana Firas.
Kulturni kompas, industrijska dediščina in prihodnost Evrope
Posebej zanimivi so bili pogovori s Csabo Borbolyjem, drugim podpredsednikom komisije SEDEC pri Evropskem odboru regij, ter Luco Jahierjem, nekdanjim predsednikom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in aktualnim predsednikom skupine European Semester Group.
Borboly je predstavil novi evropski program AgoraEU, vreden 8,58 milijarde evrov, ki že prepoznava lokalno dediščino, tradicionalne obrti in manjšinske kulture kot prednostna področja financiranja. Poudaril je, da bodo po letu 2028 o razdeljevanju sredstev v veliko večji meri odločale regije same, zato bodo uspešni predvsem tisti, ki bodo pravočasno pripravili kakovostne projekte in partnerstva.
Luca Jahier pa je izpostavil pomen dokumenta Cultural Compass, ki postaja eden ključnih okvirjev za oblikovanje evropskih politik na področju kulture in dediščine. Med drugim se zavzema, da bi kulturi pripadla dva odstotka evropskega proračuna. Njegova misel, ki je odmevala med udeleženci, je bila preprosta in neposredna:
“Pomanjkanje denarja ni strategija, ampak zgolj dober namen.”
Za področje starodobnih vozil je bilo pomembno tudi dejstvo, da se je v številnih razpravah poudarjala vloga industrijske dediščine. Jean-Bernard Leconte, predsednik odbora za industrijsko in inženirsko dediščino pri Europa Nostri, je posebej opozoril, da mora industrijska dediščina dobiti več prostora na prihodnjih forumih in strokovnih srečanjih organizacije.
Kultura pod pritiskom
Med najbolj odmevnimi nastopi je bil govor Andrewa Pottsa iz ZDA, ki je opozoril na vse večje politične pritiske na kulturno dediščino. Govoril je o odstranjevanju interpretacijskih tabel iz kulturnih spomenikov in zgodovinskih vsebin zaradi političnih nesoglasij ter o pojavu, ki ga je poimenoval »orožje kulture« oziroma politična instrumentalizacija dediščine.
Njegovo sporočilo je bilo jasno: kulturna dediščina ne sme postati ideološko bojišče, ampak mora ostati prostor dialoga, spomina in skupne identitete. Poleg tega je bila večkrat izpostavljena tudi problematika svobode izražanja in tako imenovanih SLAPP tožb, ki vse pogosteje prizadenejo kulturne organizacije in posameznike.
Mladi in prihodnost dediščine
Skoraj vse razprave so se dotaknile tudi vprašanja mladih. Udeleženci so poudarjali potrebo po vključevanju mlajših generacij v procese odločanja in vodenja organizacij. To je tema, ki je še posebej blizu tudi SVAMZ in FIVA in številnim organizacijam s področja starodobnih vozil, saj je prav prenos znanja na mlade ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje dediščine.
Priznanje Sloveniji in mobilni dediščini
Potrditev članstva v Svetu Europa Nostre predstavlja pomembno osebno priznanje, hkrati pa tudi priznanje Sloveniji, slovenskemu starodobništvu ter prizadevanjem za ohranjanje industrijske in mobilne dediščine. Še pomembneje pa je, da odpira vrata novim povezavam in priložnostim, da starodobna vozila kot del evropske kulturne dediščine dobijo še močnejši glas v evropskih institucijah.
Če želimo ohraniti tehniško znanje, tradicionalne obrti in zgodbe, ki jih nosijo starodobna vozila, moramo biti prisotni tam, kjer se oblikujejo evropske kulturne politike. Ciprski vrh je pokazal, da je za to pravi trenutek.
Na naslovni fotografiji slovenska ekipa, ki je predstavila projekt Šola prenove, in skrajno levo Nataša G. Jerina
