BMW 503

– Preveč prestiža ob nepravem času –

Tokrat bomo obudili spomin na legendarnega športnega BMW-ja 503, ki je že nekoliko pozabljen in
pogosto prezrt, predvsem na račun občutno višje popularnosti njegovega mlajšega bratca v obliki spider
(roadster) modela 507, čeprav imata oba avtomobila istega ‘očeta’ (za obliko obeh je poskrbel legendarni
oblikovalec Albrecht Graf Goertz).

Dogajanje v nemški povojni avtomobilski industriji osebnih vozil je bilo v zgodnjih petdesetih letih
prejšnjega stoletja tesno povezano z željami, ki jih je imel Max Hoffman, vplivni severnoameriški uvoznik
nemških in ostalih avtomobilov, ki je želel z modeli kot so BMW 503 in 507 ter mercedes-benz 300 SL
očarati predvsem zelo bogate ameriške kupce. Brez njegove iniciative in posredovanja v Stuttgartu in
Münchnu kupci ne bi nikoli spoznali teh avtomobilov, ker jih sploh ne bi bilo …

V skladu s temi ambicijami (načrtovana proizvodnja in prodaja 1500 prestižnih kupejev in kabrioletov na
leto …) so se v Münchnu leta 1953 odločili, da razvijejo novega bavarskega predstavnika pravih GT
avtomobilov v odprti in zaprti različici, zasnovanega na tehnološki platformi limuzin z oznako 501 in 502
(oba modela sta znana kot ‘baročna angela’). Tako se je že leta 1953 pojavil 4750 milimetrov dolg
prototip (medosna razdalja: 2835 mm, masa avtomobila: 1465 kg) novega bavarskega športnika s
klasično športno orientirano 2+2 (dva običajna in dva pomožna sedeža) sedežno konfiguracijo, čeprav
imata kupe in kabriolet enako medosno razdaljo kot limuzina. Paralelno z razvojem kupeja in kabrioleta
je stekel tudi razvoj danes kultnega spiderja (roadster) z oznako 507, ki ima občutno krajšo medosno
razdaljo. Vse tri avtomobile je ustvaril oblikovalec Albrecht Graf Goertz (njegov mentor je bil Raymond
Loewy …), človek, ki nam je podaril tudi obliko kultnega športnega datsuna 240Z (HLS30) in inspiriral
tudi njegova evolucijska naslednika (260Z & 280Z).

Leta 1955 se je novi BMW 503 pod žarometi tedanjega frankfurtskega salona prvič predstavil kupcem, in
to z vgrajenim 3,2-litrskim bencinskim atmosferskim V8 motorjem iz modela 502, ki je v kupeju in
kabrioletu ob povezavi z 4-stopenjskim ročnim menjalnikom lahko mobiliziral 103 kW (140 KM) pogonske
moči ter 222 Nm motornega navora. Tako motoriziran (pogonski sklop je ustvaril konstruktor Alfred
Böning po vzoru tedanjih ameriških V8 motorjev) bavarski športnik je lahko dosegel za tedanje čase
sanjsko končno hitrost (190 km/h), podobno čislano je bilo tudi pospeševanje (0-100 km/h: 11,2
sekunde). Publiko je očarala tudi elegantna, ročno izdelana karoserija iz aluminija, ki je bila v končni fazi
kriva tudi za astronomsko prodajno ceno. Na začetku kariere modela 503 so Nemci zanj zahtevali
najmanj 29.500 nemških mark, kasneje, ob predstavitvi druge serije je prodajna cena poskočila na
32.950 nemških mark.

Z vgrajeno dodatno opremo (platišča s centralno matico, avtoradio znamke Becker, menjalnik s krajše
odmerjenimi prestavnimi razmerji …) se je prodajna cena modela hitro povzpela na 38.000 nemških
mark. Za ta denar ste takrat v Nemčiji že lahko kupili družinsko hišo, 15 ljudskih BMW-jev (model isetta) ali pa tri nove prestižne ‘baročne angele’ (model 502). Zaradi tega so si takšnega aristokratskega BMW-
ja lahko privoščili samo srečni izbranci. Od maja leta 1956 do pomladi leta 1960, ko so izdelali zadnji primerek tega elegantnega in prestižnega GT avtomobila, se je za model 503 odločilo samo 412 kupcev (izdelali so 273 kupejev in 139 kabrioletov). Obstaja pa tudi unikatni kupe z oznako 503 coupe by Ghia- Aigle. Zgodba o tem avtomobilu je zanimiva. 28. novembra leta 1956 so ta kupe dostavili prodajalcu v švicarskem mestu Zürich, kjer ga je prevzel novi lastnik (Roland Hirt). Še v istem letu se je gospod Hirt s
tem avtomobilom zapletel v lažjo prometno nesrečo, kjer je bil poškodovan prednji del avtomobila. Ker je
bil Hirt v tem obdobju tudi lastnik maseratija 3500 GT, ki ga je nadvse cenil in občudoval, se je odločil, da
bodo poškodovani BMW 503 popravili v tedaj cenjeni karoserijski hiši Ghia-Aigle, kjer so prednji del
poškodovanega BMW-ja preoblikovali v kopijo prej omenjenega aristokratskega maseratija.
Ob tokratnem obujanju spomina na model 503 se moramo spomnili tudi njegove nepozabne vloge v
kultnem filmu “The Last Run” (1971, režija: Richard Fleischer in John Huston), kjer ga upravlja
legendarni igralec George C. Scott. Film “The Last Run” ima za ljubitelje BMW-jev povsem enak pomen
kot ga ima film “The Graduate” za lastnike vozil znamke Alfa Romeo. Model 503 je leta 1962 nadomestil
enako prestižni BMW 3200 CS (Bertone), ki je premamil približno 600 kupcev. V današnjih časih boste
za slabše ohranjen (stanje 4) model 503 odšteli najmanj 100.000 evrov (kupe), odnosno najmanj
170.000 za kabrioleta, odlično ohranjeni (stanje 1) primerki tega redkega avtomobila pa dosegajo
občutno višje prodajne cene (od 310.000 (kupe) do 400.000 (kabriolet) evrov).