Citroënov ‘pujs’ praznuje 75 let obstoja

Leta 1947 se je v Franciji prvič pojavil legendarni citroën tip H, lahko dostavno vozilo, ki smo ga po zaslugi koprskega Cimosa, kjer so rumeno obarvane ‘pujse’ (tako ljudsko ime so dobili predvsem zaradi karakterističnega sprednjega dela vozila, ki spominja na svinjo) uporabljali za njihove potrebe, poznali tudi Jugoslovani.

Francozi ob opisovanju tega legendarnega gospodarskega modela znamke Citroën, katerega razvoj je konstruktor André Lefèbvre odobril že leta 1942, uporabljajo ljudsko ime ‘nez de cochon’ (prašičev nos), medtem ko je za samo podobo vozila poskrbel oblikovalec Pierre Franchiset. Pred modelom H so Francozi izdelovali model TUB (1939-1941, izdelanih 1748 primerkov). Francoska konstruktorja sta ob razvoju tega rahlo tehnično nenavadnega vozila (neenaka medosna razdalja na levi in desni strani …) z nekaterimi briljantnimi rešitvami (samonosna karoserija, prednji pogon, tehnična enostavnost (predpogoj za dobro zanesljivost in nizko prodajno ceno …) in lahka gradnja …) uporabila rešitve iz letalstva, kjer morajo konstruktorji paziti na vsak odvečen gram mase, zato ima tip H veliko karoserijskih delov izdelanih iz narebričene pločevine. S to tehnično preprosto in poceni proizvodno rešitvijo so Francozi vozilu lahko zagotovili nižjo maso v kombinaciji z dobro vzvojno trdnostjo karoserije. Nižja masa pa prinaša boljše vozne lastnosti in nižjo povprečno porabo goriva (lekcija, ki jo današnji kupci zavaljenih SUV modelov nikakor ne želijo razumeti …).

Ob tem velja tudi omeniti celotno družino francoskih lahkih gospodarskih vozil, ker so tip H (dolžina osnovne različice: 426 cm, širina: 199 cm, medosna razdalja: 253 cm (leva stran), 250 (desna stran), masa avtomobila: 1400 kg, nosilnost: 1200 kg, največja hitrost: 78 km/h, povprečna poraba (l/100 km): 13 litrov) ponujali v številnih različnih karoserijskih različicah, dopustne obremenitve s tovorom pa razkrivajo oznake kot so H, HY, HX, HW, HZ in 1600. Ker so Francozi ponujali kupcem ogromno možnih različic modela H, obstajajo še dodatne oznake (od A (za 40 cm povečan karoserijski previs nad zadkom) do F (za 1,2 metra povečana medosna razdalja in za 60 cm povečan karoserijski previs nad zadkom)), podobno pestra je bila tudi ponudba višine nameščenih streh (+10, +20 ali pa +40 cm), tovarniško pa so izdelovali tudi 428 centimetrov dolgo vozno šasijo s kabino ter poltovornjak. Zaradi vsega tega je lahko model H meril v dolžino od 426 pa vse do 524 centimetrov. Prednosti samonosne karoserije so razvidne predvsem v tovornem prostoru, ker ima ta model bolj nizko nakladalno dno kot njegovi konkurenti.

Za samodejno premikanje modela H so Francozi na začetku uporabili 1,9-litrski štirivaljni bencinski pogonski motor citroëna TA (‘Traction Avant’) 11 CV v povezavi z njegovim 3-stopenjskim ročnim menjalnikom, veliko sestavnih delov pa je prispevala različica TA 15 CV. Leta 1961 se je pojavila tudi dizelsko gnana različica H 7 CV z vgrajenim 1,7-litrskim atmosferskim dizlom znamke Perkins (31 kW/42 KM pri 3600 vrt./min.). Leta 1963 je model H prejel nov 1,7-litrski bencinski motor iz modela DS (33 kW/ 45 KM pri 4200 vrt./min.), v naslednjem letu pa tudi enodelno vetrobransko steklo. Poleg tega so Perkinsov dizelski motor nadomestili s podobnim 1,8-litrskim izdelkom (37 kW/50 KM pri 4000 vrt./min.) znamke Indénor. Istočasno so spremenili tudi podobo pokrova motorja. Naslednja sprememba se je zgodila leta 1966, ko so v model H začeli vgrajevati 1,9-litrski bencinski motor (43 kW/58 KM pri 4500 vrt./min.), povečali pa so tudi moč prej omenjenega Indénor motorja (1,9 litra, 42 kW/57 KM pri 4000 vrt./min.) zelo pomembno je tudi leto 1969. Takrat je model H prejel drugačno podobo zadnjih zunanjih blatnikov, drugače razporejene prednje smernike ter samo en par prednjih blažilnikov (pred tem so vgrajevali 4) na prednji pogonski osi, kjer je pogonski sklop nameščen pred prednjo osjo. Določene različice so leta 1972 prejele tudi hidropnevmatsko vzmetenje zadnje osi.

Proizvodnja tega legendarnega lahkega gospodarskega vozila se je zaključila leta 1981, veliko takšnih citroenov ste na francoskih cestah lahko videvali še na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Do 14. decembra leta 1981 je nastalo točno 483.308 Citroënovih ‘pujsov’, 5343 so jih izdelali v Belgiji, 10.016 jih je v obdobju od leta 1963 do leta 1970 nastalo tudi na Nizozemskem. Posebnost nizozemskih različic so klasična krilna vrata (en par) na zadku. Obstaja pa tudi veliko posebnih različic, najbolj so znane tiste, ki so nastale v podjetju Heuliez. Model H je nadomestil model C35 (1974-1984).

članek: M.M, foto: tovarna