By Letos mineva že 150 let od ustanovitve legendarne nemške znamke NSU (Neckarsulmer Strickmaschinen Union), ki smo jo po zaslugi sarajevskega podjetja Pretis zelo dobro poznali tudi v nekdanji Jugoslaviji. Tokrat se bomo spomnili njihovega najmanjšega 4-kolesnega modela, ki je postal mali kralj nemškega gospodarskega čudeža.
prototip
Leta 1955 so se pri znamki NSU lahko pohvalili z naslovom najbolj uspešnega in največjega proizvajalca motociklov na svetu (na leto so izdelali približno 343.000 novih motociklov …), ker so bili to časi nemškega ‘gospodarskega čudeža’ (Wirtschaftswunder / 1948-1973), vendar jim je nemški gospodarski razcvet povzročil težave, ker je ob tem narastel tudi apetit nemških kupcev po bolj luksuznih dobrinah, ki so zaradi izboljšanih dohodkov začeli raje kupovati avtomobile. Posledično so se pri znamki NSU odločili, da reaktivirajo proizvodnjo avtomobilov, ki so se ji Nemci odpovedali leta 1929, ko je znamka FIAT prevzela avtomobilski del znamke NSU. S podpisom pogodbe o prevzemu avtomobilskega dela so se pri znamki NSU takrat zavezali, da ne bodo nikoli več izdelovali avtomobilov. Tako smo dobili znamko NSU/FIAT.
Na ponovno izdelavo avtomobilov s strani znamke NSU so Italijani odreagirali leta 1959 s spremembo imena znamke NSU/FIAT, ki se je takrat prelevila v Neckar Automobilwerke AG, kjer so nemške fiate izdelovali vse do konca leta 1973. Ponovni začetek izdelave avtomobilov pri znamki NSU je na začetku zaznamovala izdelava 3-kolesnega prototipa z interno oznako ‘Max-Kabine’, vendar so bili njihovi tedanji testni vozniki zelo nezadovoljni s tem prototipom, zato so se vodilni leta 1955 raje odločili za razvoj majhnega 4-kolesnika. Vse skupaj je pospremila težka finančna injekcija (približno 30 milijonov nemških mark) nemških bank ter blagoslov nemške politike, ker so morali Nemci ob prehodu iz izdelave motociklov na izdelavo avtomobilov pošteno preurediti njihove obrate. Tako so se na zahodnonemških cestah že sredi leta 1956 pojavili prvi trije vozni prototipi majhnega (dolžina: približno 315 cm) 4-sedežnega avtomobila z motorjem v zadku, ki je kasneje prejel modelno oznako prinz.
Leta 1957 so Nemci kupcem prvič predstavili njihov novi avtomobil, ki pa takrat še ni nosil serijske modelne oznake prinz, temveč oznako lido (ime tedanjega NSU-jevega počitniškega naselja v Italiji …). Na začetku (v marcu leta 1958, ko je stekla serijska proizvodnja) so se nemški kupci lahko odločili samo za nakup bolj skromno opremljene verzije (prinz I), ki je bila kupcem na voljo v samo eni barvi (svetlo zelena), kasneje (leta 1960) se je pojavil bolje opremljeni prinz II, ki je pritegnil občutno več kupcev kot pa prinz I (v dveh letih so izdelali samo 1648 primerkov …), istočasno (1960-1962) se je pojavil tudi najbolj ‘prestižni’ prinz III. Obe bolje opremljeni različici, ki ju je premikal zadaj vgrajeni pogonski 2-valjni pogonski sklop (20 KM / 14, 7 kW) sta pritegnili skoraj 100.000 kupcev (prinz II: 62.587 izdelanih primerkov, prinz III: 30.332). V tem obdobju se je pojavil tudi prvi športni model v obliki čednega ‘fastback’ kupeja z modelno oznako ‘sport prinz’ (dolžina: 356 cm), ki ga je oblikovala italijanska oblikovalska hiša Bertone. Vgrajeni 0,6-litrski zračno hlajeni bencinski 2-valjnik iz modela prinz II je lahko v tem primeru mobiliziral 22 kW (30 KM) pogonske moči in to za današnje pojme neverjetno lahko vozilo (masa: 565 kg) pognal do približno 120 km/h. Mali nemški kupe (1958-1968) je v prodajne salone znamke NSU privabil skoraj 21.000 (približno) kupcev.
Leta 1961 se je na tržišču pojavil popolnoma na novo razviti model prinz IV, ki je postal velik prodajni hit znamke NSU, predvsem zaradi občutno povečanih mer karoserije (dolžina: 344 cm) in razumne prodajne cene. Ta lahki avtomobilček (masa: 555 kg) z vgrajenim pogonskim sklopom kupeja sport prinz so zelo ljubili v Italiji, tako je do konca njegove proizvodnje, ki se je zaključila v jeseni leta 1973, nastalo približno 577.000 primerkov (nekateri viri ob tem omenjajo 625.000 izdelanih primerkov …) tega avtomobila, ki je pomembno vplival tudi na tedanje sovjetske konstruktorje ob razvoju serijskega modela (tip 966 ‘Zaporožec’) znamke ZAZ. Po tem velikem tržnem uspehu modela prinz 4, ki je na tržišču etabliral znamko NSU, so Nemci leta 1963 predstavili zadnjo evolucijsko stopnjo modela prinz v obliki nekoliko večjega (dolžina: 379 cm) serijskega modela 1000/1000 C, sicer tedanjega predstavnika evropskega spodnjega (današnji nižji srednji razred) razreda, ki so ga premikali vgrajeni bencinski štirivaljniki z delovno prostornino enega litra. Takšen motor je lahko mobilizira 40 ‘konj’ (29,4 kW) pogonske moči in pognal model 1000 do največ 130 km/h. Do zaključka proizvodnje v letu 1972 je nastalo približno 207.000 primerkov modela 1000. Ob tem se velja spomniti še dveh legendarnih športnih različic modela 1000, ki sta bili po svoje spiritualni predhodnici vseh današnjih GTi avtomobilov.
Seveda ob tem govorimo o modelu z legendarno oznako TT, ki jo v današnjih časih uporabljajo pri znamki Audi, ker so leta 1969 absorbirali znamko NSU. Za današnje čase majhna dvovratna športna limuzina znamke NSU se je lahko pohvalila z vgrajenim pogonskim sklopom modela 1200/1200 C, ki so ga Nemci za to priložnost malo ‘sfrizirali’, ker je lahko mobiliziral 65 ‘konj’ (48 kW), ki z lahkim avtomobilom (masa: 685 kg) niso imeli pretirano težkega dela, temu primerne so bile tudi njegove zmogljivosti (0-100 km/h: 13,6 sekunde, največja hitrost: 154 km/h). Takšna dejansko športna limuzina, ker ima samo en par bočnih vrat, je pritegnila približno 52.000 kupcev. Obstaja pa tudi še bolj radikalna verzija tega avtomobila s skoraj mitično oznako TTS, ki so jo spoštovali tudi tedanji lastniki nekaterih BMW-jev iz serije 02 (dvovratna športna limuzina), ker je vgrajeni 1,2-litrski pogonski sklop v tem primeru lahko mobiliziral 70 KM (51,5 kW) in TTS-a pognal do takrat sanjskih 160 km/h (0-100 km/h: 12,3 sekunde). Za razumevanje teh številk morate vedeti, da so to zmogljivosti v rangu tedanjega BMW-ja 1602 (0-100 km/h: 11,9 sekunde, končna hitrost: 166 km/h). Današnji mitični status modela TTS pa razkrivajo tudi njegove proizvodne številke, ker so Nemci izdelali samo 2402 primerkov tega živahnega avtomobila, temu primerna pa je tudi današnja vrednost modelov TT/TTS, ker boste za odlično ohranjene primerke lahko odšteli od 45.000 do 47.000 evrov.
