Omejitve hitrosti in sankcioniranje njihove prekoračitve

Glede na statistične podatke o vzrokih prometnih nesreč je še posebej pomembno, da kot vozniki upoštevamo predpisane omejitve hitrosti, ki so namenjene predvsem zagotavljanju varnega prometa in preprečevanju prometnih nesreč ter zmanjševanju njihovih posledic. Hitrost je v svetu in tudi v Sloveniji eden od glavnih dejavnikov prometnih nesreč, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Pogosto je povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. Že vožnja s hitrostjo, ki je zgolj 10 km/h višja od predpisane omejitve hitrosti (50 km/h), pomeni, da se pot ustavljanja podaljša kar za 12 m, kar pa je v naselju lahko usodno. Hitrost je bistven dejavnik tveganja za najbolj ranljive skupine udeležencev (pešce, kolesarje, starejše in otroke). S povečevanjem hitrosti se pri vozniku oži vidno polje (tunelski vid), zato lahko hitro spregleda ali napačno oceni dogajanje ob robu ceste, kjer se, predvsem v naseljih, lahko nahajajo drugi, najranljivejši udeleženci v cestnem prometu, to so pešci, kolesarji, voznik e-skirojev, mopedisti … Višja je hitrost vožnje, večja je nevarnost za nastanek prometne nesreče in večja je tudi verjetnost, da bodo posledice morebitne prometne nesreče hujše. Stopnja poškodb se s hitrostjo namreč hitro veča.

V Republiki Sloveniji so omejitve hitrosti določene v ZPrCP, in sicer v členih:

– 46 (ki določa splošne omejitve hitrosti glede na vrsto ceste),
– 47 (ki določa omejitve hitrosti na cestah za posamezne vrste vozil),
– 48 (ki določa omejitve hitrosti za posamezne vrste vozil, in sicer zgolj na avtocestah in hitrih cestah, ki imajo fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma),

pri čemer 47. člen predstavlja lex specialis v razmerju do 46. člena ZPrCP, določba 48. člena pa je lex specialis v razmerju tako do 46. člena kot tudi do 47. člena ZPrCP.

Poleg naštetih določb ZPrCP vsebuje še nekatere druge člene, ki sicer določajo druge zapovedi ali prepovedi, so pa prav tako posredno povezani s hitrostjo oziroma njenimi omejitvami. Tako je na primer v 45. členu ZPrCP določeno, da mora vsak voznik v cestnem prometu voziti s primerno hitrostjo, kar pomeni, da mora ne glede na predpisane omejitve hitrosti hitrost svojega vozila in način vožnje tako prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter tudi svojim vozniškim sposobnostim, da lahko ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Pred križiščem, prehodom za pešce, prehodom čez železniško progo, kolesarsko stezo, prehodom za kolesarje mora voziti s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo na križišču prednost, da lahko varno ustavi pred prehodom za pešce, pred prehodom ceste čez železniško progo oziroma da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Prav tako voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu.

Za pravilno razumevanje in uporabo določb, ki urejajo hitrost vožnje, je treba upoštevati opredelitve posameznih pojmov, ki jih te določbe vsebujejo (cesta, avtocesta, hitra cesta, vozilo, motorno vozilo, priklopno vozilo …). Teh pojmov pa, čeprav bi morda tako pričakovali, ne najdemo le v ZPrCP, ampak tudi v drugih predpisih s področja cestnega prometa, torej v ZMV-1, ZCes-2, ZVoz-1, Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2).⁵

Pojem ceste je določen v 6. točki 2. člena ZCes-2, in sicer je cesta opredeljena kot površina, omejena z mejo cestnega zemljišča, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Sem uvrščamo tako ceste, določene za vse vrste prometa (te so v skladu s 7. točko 2. člena ZCes-2 opredeljene kot javne ceste, ki jih smejo uporabljati vsi udeleženci v prometu), kot tudi ceste, določene za posamezne vrste prometa, to so v skladu z 8. točko 2. člena ZCes-2 javne ceste, ki jih smejo uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.

Avtocesta je v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 2. člena ZCes-2 daljinska državna cesta, ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil, kjer so smerna vozišča ločena z ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, in praviloma opremljena z odstavnim pasom, nivojsko ne prečka ceste ali železniške proge, kolesarske poti ali pešpoti ter je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi servisne prometne površine in cestni priključki nanjo.

Hitra cesta je, kot to določa 22. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-2, državna cesta, namenjena prometu motornih vozil z enim ali z dvema smernima voziščema, dostopna prek cestnih priključkov ali nadzorovanih križišč, brez odstavnih pasov, nivojsko ne prečka železniške proge, kolesarske poti ali pešpoti in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Na avtocesto ali hitro cesto lahko zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.

Smerno vozišče je v skladu z 38.a točko 3. člena ZPrCP opredeljeno kot vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in ima lahko enega, dva ali več prometnih pasov in posebne pasove. Prometni pas pa je opredeljen kot označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, namenjen neovirani vožnji motornih vozil v eni vrsti, pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, pa tudi kolesarjem, pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače (68. točka 2. člena Zces-2).

Pod pojmom vozilo je treba razumeti motorno ali priklopno vozilo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev (33. točka prvega odstavka 3. člena ZMV-1). Motorno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja. Med motorna vozila ne spadajo tirna vozila in kolesa s pedali z dodatnim pogonom (električna kolesa), opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 W, katerega izhodna moč se prekine, kadar kolesar preneha poganjati pedala, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, preden hitrost vozila doseže 25 km/h (16. točka 3. člena ZMV-1). Električna kolesa namreč uvrščamo med kolesa. Priklopno vozilo je v skladu z določbo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1 vozilo brez lastnega pogona, zasnovano in izdelano z namenom, da ga vleče motorno vozilo, in je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik. Med vozila pa ne sodijo posebna prevozna sredstva, to so invalidski vozički, prevozna sredstva ter pripomočki in naprave, ki jih uporabnik poganja z lastno močjo in omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so skiro, kotalke, rolke, rolerji, otroško kolo s pomožnimi kolesi, monokolo in podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila (30. točka prvega odstavka 30. člena ZPrCP).

Predpisane omejitve hitrosti

Splošne omejitve hitrosti

Prvi odstavek 46. člena ZPrCP predpisuje različne najvišje dovoljene hitrosti glede na posamezno območje.

V naselju⁶ velja splošna omejitev hitrosti, to je 50 km/h. Znotraj naselja se lahko na posamezni cesti ali njenem delu kot najvišja dovoljena hitrost določi tudi 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to omogočajo. Takšna (višja) omejitev hitrosti mora biti znotraj naselja ustrezno označena s prometno signalizacijo.

Prav tako se lahko znotraj naselja oblikujejo posebna območja, kjer veljajo drugačne, nižje omejitve hitrosti. Tako je kot najvišja še dovoljena hitrost v območju omejene hitrosti⁷ določena hitrost 30 km/h, pri čemer mora biti to območje ustrezno označeno s predpisano prometno signalizacijo. V območju skupnega prometnega prostora⁸ je hitrost omejena na 20 km/h, razen če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi omogočajo višjo hitrost. V takem primeru je v tem območju dovoljena vožnja s hitrostjo tudi do 30 km/h, kar mora biti s prometno signalizacijo ustrezno označeno. V območju umirjenega prometa⁹ in območju za pešce¹⁰ je kot najvišja dovoljena hitrost določena hitrost 10 km/h.

Na cestah zunaj naselja je dovoljena višja hitrost kot v naselju, in sicer 130 km/h na avtocesti, 110 km/h na hitri cesti in največ 90 km/h na ostalih cestah zunaj naselja.

Omejitve hitrosti posameznih vrst vozil

Člen 47 ZPrCP določa »posebne« omejitve hitrosti na cestah (v naselju in izven njega) za različne vrste motornih vozil, 48. člen pa »posebne« omejitve hitrosti posameznih vrst vozil na avtocestah in hitrih cestah.

Tako je najvišja dovoljena hitrost 80 km/h predpisana za:

1. motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t,

2. vozila, ki vlečejo lahki ali bivalni priklopnik, ter

3. avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago, razen zgibnih avtobusov.

Za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone, ki vlečejo priklopno vozilo, pa to priklopno vozilo ni lahki priklopnik¹¹ ali bivalni priklopnik,¹² je zakonodajalec kot najvišjo dovoljeno hitrost določil 70 km/h. Enaka hitrost je kot najvišja dovoljena predpisana tudi za zgibne avtobuse.¹³

60 km/h je kot najvišja dovoljena hitrost predpisana za:

1. avtobuse,¹⁴ in sicer velja ta omejitev na cestah zunaj naselja, če v avtobusu potniki med vožnjo stojijo,

2. motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na avtocesti in hitri cesti.

Avtobusi mestnega potniškega prometa in avtobusi, če v njih potniki med vožnjo stojijo, lahko na cestah v naselju vozijo največ 50 km/h. Enaka omejitev velja tudi za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo potniki, za vozila, ki imajo na kolesih nameščene verige za sneg, za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo, razen na avtocesti in hitri cesti, za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov, ter za avtomatizirana vozila med preizkušanjem.

Največ 30 km/h lahko po cestah vozijo motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na stojiščih ali sedežih, prigrajenih na zunanji strani vozila, največ 20 km/h pa cestni turistični vlaki.

Na avtocestah in hitrih cestah, ki morajo imeti fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma, je v 48. členu ZPrCP določena najvišja dovoljena hitrost 80 km/h za zgibne avtobuse in za motorna vozila s priklopnimi vozili, razen če največja dovoljena masa motornega vozila, ki vleče priklopno vozilo, ne presega 3,5 t.¹⁵

Za tovorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, je kot najvišja dovoljena hitrost vožnje na avtocesti in hitri cesti določena hitrost 90 km/h, če je v prometnem dovoljenju vpisano, da lahko vozijo s takšno hitrostjo, oziroma je zanje izdano posebno potrdilo (certifikat), s katerim pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, za to vozilo dovoljuje vožnjo s takšno hitrostjo. V nasprotnem primeru lahko vozijo le s hitrostjo, ki jim je kot najvišja dovoljena s prometnim dovoljenjem oziroma posebnim potrdilom.

Z najvišjo hitrostjo 100 km/h lahko na avtocesti ali hitri cesti vozijo avtobusi brez priklopnih vozil¹⁶ pod nadaljnjim pogojem, da imajo to vpisano v prometnem dovoljenju oziroma imajo potrdilo (certifikat), s katerim pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, za to vozilo dovoljuje vožnjo s takšno hitrostjo. Z najvišjo hitrostjo 100 km/h lahko vozijo tudi motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 t, če vlečejo priklopno vozilo, in tudi avtomatizirana vozila¹⁷ med preizkušanjem.

Prav tako zakon določa obveznost, da morajo biti avtobusi, tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in priklopna vozila, razen lahkih in bivalnih priklopnikov, ustrezno označena, in sicer morajo imeti na zadnji levi strani na vidnem mestu označeno najvišjo dovoljeno hitrost, s katero lahko vozijo po cestah. Ta označba mora imeti premer najmanj 20 cm, po obliki in barvi pa mora biti enaka prometnemu znaku za omejitev hitrosti. Motorna vozila in skupine vozil, ki smejo voziti na avtocestah in hitrih cestah s hitrostjo 80, 90 oziroma 100 km/h, morajo biti s takšno označbo še dodatno označena.

Za vsa preostala vozila veljajo na avtocesti in hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma, splošne omejitve hitrosti, določene v 46. členu ZPrCP.

Seveda omejitve iz 48. člena ZPrCP veljajo le v primeru, da je na avtocesti ali hitri cesti splošna omejitev hitrosti višja, kot je omejitev za posamezno vrsto vozil. Če na primer na avtocesti potekajo dela in je hitrost s prometnim znakom omejena na 60 km/h ali na 40 km/h, morajo tudi vozniki motornih vozil iz 48. člena ZPrCP upoštevati trenutno veljavno omejitev hitrosti na posameznem delu avtoceste ali hitre ceste.

Ker je določba 47. člena v razmerju do 46. člena ZPrCP specialnejša, določba 48. člena ZPrCP pa je specialnejša tako v odnosu do 46. kot tudi do 47. člena ZPrCP, velja, da splošne omejitve hitrosti, določene v 46. členu ZPrCP, veljajo le, če za posamezno vrsto vozila na določeni cesti niso predpisane nižje najvišje dovoljene hitrosti.¹⁸

Merjenje hitrosti

Meritve hitrosti na cestah se izvajajo s pomočjo merilnikov hitrosti. Ti so lahko:

– radarski, ki za svoje delovanje uporabljajo princip RADAR (detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih signalov) in Dopplerjev pojav (kjer pride do frekvenčnega premika oddanega signala zaradi gibanja vozila),

– laserski, če za svoje delovanje uporabljajo oddajanje in sprejemanje laserskega signala po principu LIDAR (merjenje razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka),

– delujoči po principu pot/čas, ki merijo hitrost vozila na podlagi izmerjenega potovalnega časa vozila preko poti z izmerjeno dolžino. Poznamo več različnih vrst merilnikov po principu pot/čas, in sicer detekcijske,¹⁹ odsekovne²⁰ in merilnike hitrosti na podlagi sledenja.²¹

Glede na način uporabe razlikujemo med samodejnimi merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev samodejno brez posredovanja operaterja, in nesamodejnimi merilniki hitrosti, ki meritev izvedejo na zahtevo operaterja.

V Republiki Sloveniji se za merjenje hitrosti najpogosteje uporabljajo stacionarni merilniki hitrosti, ki so samodejni, meritev pa opravijo iz nepremične točke (Multaradar C/CD), laserski merilniki hitrosti, s katerimi policist izmeri hitrost vozilu (Prolaser4, Traffipatrol XR, TruCam), prav tako pa policija uporablja tudi merilnike hitrosti na podlagi sledenja, ki so vgrajeni v merilno vozilo (Provida 2000). Odvisno od tipa merilnika hitrosti lahko ti omogočajo takojšen prikaz rezultata, meritev se lahko dokumentira z enim ali več slikovnimi zapisi, z videoposnetkom, kombinacijo posnetka ali video zapisa ali na drug zanesljiv način. Vsi merilniki hitrosti, ki jih pristojni organi uporabljajo za izvajanje meritev hitrosti, morajo biti skladni z zahtevami, določenimi v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Pravilnik).²² Za merilnike hitrosti je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi prva overitev, za vsak posamezni merilnik hitrosti pa je treba opraviti tudi redno overitev, po potrebi pa se opravi še izredna overitev. Pristojni organ za odobritev tipa merila in overitev merilnika hitrosti je Urad RS za meroslovje. Ta v zvezi z odobritvijo posameznega tipa merila izda certifikat o skladnosti, ki je izdan za določeno obdobje. Kot dokaz opravljene redne overitve pa mora biti na merilniku hitrosti nameščena ustrezna nalepka. Če bi bila meritev opravljena z merilnikom hitrosti, ki ne bi imel ustreznega certifikata o odobritvi ali pa ne bi bil overjen, storilcu ni mogoče očitati storitve prekrška. Poleg tega morajo biti pooblaščene uradne osebe za rokovanje s posameznimi tipi merilnikov hitrosti tudi ustrezno usposobljene in imeti o tem izdano ustrezno potrdilo.

Meritev hitrosti z merilniki hitrosti se lahko izvede iz nepremične točke²³ ali pa iz premične točke.²⁴

(povzeto po IUS-INFO – Omejitve hitrosti in sankcioniranje njihove prekoračitve)