By »Ideja za Baril Riders je prišla čisto tako, spontano, iz enega prijateljskega klepeta s hladnim pivom v roki. Že takrat smo se veliko družili in se ukvarjali z motorji in smo si rekli: “Zakaj ne bi ustanovili kluba?” Sprva smo se le družili, izmenjevali ideje, si pomagali, hodili skupaj na izlete in si nato, malo za šalo malo za res, našili našitke, natisnili majice in skupaj kot ekipa obiskovali moto zbore. Na tak način se je širil dober glas in počasi so se nam pridružili še novi člani in ekipa se je večala in večala,« se spominja Uroš Šarkanj, predsednik društva Baril Riders in eden izmed treh ustanoviteljev kluba.
»Na samem začetku smo bili jaz Uroš – Đarhy, Robi – Bibi iz Šalare in Robi – Wolf rider. Vsi trije smo se veliko družili pri Robiju v Šalari. On je mojster za Tomose. Ne potrebuje nobenega opisa, ker se besede o njem širijo z njegovim odličnim delom. Je eden izmed največjih ljubiteljev Tomosov, kar jih poznam, popravlja jih že vse življenje. Vse naredi, od začetka do konca, vse dela sam, dela za prijatelje in to mu je v največje veselje. Vsi trije se poznamo že več kot 20 let in ta blisk o ustanovitvi kluba nas je doletel, ko smo bili skupaj. Najprej smo se v klubu Baril Riders ukvarjali z velikimi motorji, šele potem smo odprli sekcijo s Tomosi in zadeli v polno. Pri nas na obali obstaja prava »Tomos nostalgija«, ki nas še dandanes vse povezuje. Leta 2007, ko se je vse začelo, nismo imeli nekega prostora, družili smo se v domačih garažah, nekaj časa smo bili tudi v prostorih Indeja kot skvoterji, pa v kontejnerjih na Serminu, pri članih doma in zdaj, od poletja naprej, smo na poligonu za gasilce, na Šmarski cesti.«
»Res je! Vsako leto se konec decembra oblečemo v Božičke in po vsej Obali delimo sladkarije otrokom. Letno izdamo tudi koledar z našimi puncami. Čez poletje izberemo motorje, punce, lokacije in naredimo 12 fotografij. Zelo radi organiziramo enodnevne izlete po Obali in Istri in pa dvakrat na leto drag race, ki je bil omenjen tudi v dokumentarcu o Tomosu. Slednjega smo začeli bolj za hec, kot vsako našo noro idejo, se je pa tako dobro prijel, da smo predlani organizirali že 16 zapovrstjo.«
Paradni konj kluba Baril Riders pa je nedvomno vaš unikatni sodček.
»Jooj, koliko zgodb imam o njem (smeh)! Če bi ta sodček lahko govoril, se ne bi ustavil dva tedna. Štorija s sodčkom se je začela z našim večnim problemom: kam kaj spraviti? Vedno smo se naokoli vozili z mopedi in nikoli nismo vedeli, kam dat naše stvari. Moped ni kot skuter, ki ima prostor pod sedežem, moped nima nič. Nismo imeli kam dati oblačil, hrane, pijače in zato sem si rekel, da bom naredil eno prikolico. Potem pa sem dobil ta sod in ker smo Baril Riders, je padla ideja, da bi kar njega predelal. Zdaj ga že vsi poznajo, vsi na vseh Tomosijadah in na vseh drugih zborih. Vsi so že pili iz njega. Sod drži kar 60 litrov. Lani smo z njim šli celo v Vipavo, v Ajdovščino na Tomosijado. Z zmerno vožnjo prideš z njim kamor želiš.«
Prispevek in predstavitev kluba je bila objavljena v članku ObalaPlus (2021)
