Pri znamki Škoda so se pred kratkim spomnili pomembnega jubileja, ker je letos minilo že 90 let od pričetka proizvodnje modela popular, ki so ga poznali kupci po vsem svetu. Prvi izdelani primerek modela popular je prevzel legendarni Jan Antonín Baťa, lastnik in ustanovitelj znane znamke Baťa, kjer so poleg čevljev izdelovali tudi avtomobilske pnevmatike.
Za nastanek modela popular je zaslužna predvsem obsežna modernizacija in posledična uvedba tekočih trakov v proizvodnih obratih znamke Škoda, ki so jih Čehoslovaki v njihovih obratih uvedli na sredini dvajsetih let prejšnjega stoletja, ker so s tem želeli doseči masovno avtomobilsko proizvodnjo in proizvodnjo serijskih modelov, ki bi bili cenovno bolj dostopni za kupce. Prvi rezultat takšnega razmišljanja se je pojavil leta 1933, ko so pri znamki Škoda predstavili model 420 standard. Ob primerjavi s predhodnikom (model 422) je bila škoda 420 občutno lažja (- 250 kg), z vgrajenim 1,0-litrskim bencinskim štirivaljnikom (15 kW/20 KM) pa so uspešno prelisičili tudi tedanjo čehoslovaško davčno zakonodajo. Posledično je imela škoda 420 ugodno prodajno ceno (približno 29.800 kron).
Zaradi pozitivnega odziva kupcev na številnih tržiščih so pri znamki Škoda proti koncu leta 1933 pričeli razvijati bolj modernega naslednika modela 420, ki je kasneje dobil modelno oznako 418 popular. Tedaj zelo napredni model popular ni imel več klasične ‘tovornjaške’ nosilne šasije v obliki nosilnega ‘ladder (lestev) frame’ okvirja, temveč je njegova jeklena karoserija počivala na bolj modernem centralnem nosilnem okvirju v povezavi s posamično obešenimi kolesi ter ‘transaxle’ zasnovo (motor spredaj, menjalnik na zadnji osi). Za samodejno premikanje tedaj najmanjše škode so Čehoslovaki uporabili 0,9-litrski bencinski štirivaljnik (13 kW/18 KM), ki je bil znan tudi po svoji varčnosti (povprečna poraba (l/100 km): 7 litrov) ob ravnanju s pogonskim gorivom. Ta škoda se je navzlic kompaktnim meram karoserije večkrat izkazala tudi na zelo dolgih relacijah, predvsem zaradi odličnega podvozja in tedaj naprednega volanskega sistema (zobata letev), ki se je zelo dobro obnesel tudi ob vožnji po slabših cestah. To je tudi prva škoda, ki je poleg numerične modelne oznake nosila tudi modelno ime.
Prvi vozni prototip modela popular se je pojavil 18. januarja leta 1934, do 1. marca leta 1934 so pri znamki Škoda naredili še dodatnih 19 voznih prototipov avtomobila, serijska proizvodnja tega modela se je začela 6. marca leta 1934. Prvi znani kupec modela popular je prej omenjeni Jan Antonín Baťa, ki se je ob nakupu modela popular odločil celo za osebni prevzem avtomobila in nekoliko kasneje (9. aprila 1934) naročil še nov kontingent (30 vozil) tega tipa. Ob tem so pri znamki Baťa naročili predvsem športne roadsterje in pol-kabriolete, ker so ta štirisedežni avtomobil ponujali kupcem v več karoserijskih različicah, med njimi pa poleg 4-vratne limuzine, dvovratnega pol-kabrioleta in dvovratnega tudorja najdemo tudi dvosedežni roadster. Že takrat so pri znamki Škoda mislili tudi na kupce tedanjih lahkih gospodarskih vozil, zato so za njih pripravili tudi gospodarsko orientirano različico modela popular v obliki furgona. Kasneje so pri znamki Baťa naročili tudi več ducatov takšnih furgonov. Za osnovno različico modela popular je čehoslovaški kupec odštel najmanj 17.800 kron.
Za tržni uspeh modela popular pa so zaslužni tudi tedaj odmevni dosežki tega modela. Leta 1934 so še štirje primerki modela popular odpravili na 11.000 kilometrov dolgo pustolovščino, ki je potekala od Prage pa vse do tedaj britanske Kalkute (indija). Ob povratku so škode obiskale tudi Bombay, kjer so jih naložili na ladjo in odpeljali do Trsta. Nato so se Čehoslovaki s tem kvartetom škod zapeljali tudi skozi Slovenijo, ki je bila takrat še sestavni del kraljevine SHS, obiskali še Avstrijo in na koncu dosegli domačo Prago. 29. januarja leta 1936 se je tedanjem reliju Monte Carlo (reli ni potekal v takšni obliki kot ga poznamo danes, ker so tedanji tekmovalci štartali v Atenah) pojavila tudi škoda popular. Za odmevno odlično uvrstitev na tedanjem reliju Monte Carlo je poskrbela izkušena vozniška ekipa, ki sta jo sestavljala Zdenek Pohl in Jaroslav Hausman. Ob tem sta vozila model popular v roadsterski različici. Na pot proti grški prestolnici, kjer se je 25. januarja leta 1936 odvil štart legendarnega relija, sta se Pohl in Hausman odpravila že 14. januarja. Ob tem so ju predstavniki tedanje češkoslovaške avtomobilske industrije in dobaviteljev sestavnih delov opremili tudi z dodatno opremo v obliki usnjenih tekmovalnih kombinezonov ter posebnih terensko orientiranih pnevmatik znamke Bata, na krovu male dvosedežne športne škode so opazovalci lahko občudovali tudi nekaj tehničnih rešitev (dodatna držala za termovke, dodatni kabinski grelec in ogrevano vetrobransko steklo …), ki za tisti čas niso bile povsem običajne.
Začetek te vztrajnostne preizkušnje je zaznamovalo izredno slabo vreme, vendar to ni ustavilo Škodine posadke, ki je po štirih dneh in 3.852 prevoženih kilometrih le dosegla cilj v Monte Carlu, in to kot drugouvrščena posadka v kategoriji vozil s pogonskimi motorji, ki so imeli manj kot 1,5-litra delovne prostornine. Pod motornim pokrovom takšne se je skrival 1,4-litrski bencinski štirivaljnik iz modela rapid, ki je lahko mobiliziral 25 kW (35 KM) pogonske moči. Ker gre za sorazmerno lahek avtomobil s samo 790 kilogramsko maso, sta Škodina voznika lahko drvela proti Monte Carlu z največjo hitrostjo 110 km/h. Za to pot, ki ju je vodila po trasi Atene-Solun-Beograd-Budimpešta-Dunaj-Strasbourg-Avignon-Monte Carlo, so v tovarni dodatno opremili vozilo s parom bencinskih rezervoarjev, ki sta lahko sprejela točno 170 litrov bencinskega goriva. S takšno bencinsko zalogo sta Pohl in Hausman lahko prevozila 1.500 kilometrov. Med posebnostmi omenjajo tudi ležalni sopotnikov sedež, ki je sovozniku lahko omogočil nekaj počitka med samo dirko, ki jo je češkoslovaška posadka izpeljala brez ene same dobljene kazenske točke. Uspeh, ki sta ga Pohl in Hausman privozila takrat zelo spoštovani čehoslovaški avtomobilski znamki, se je kasneje odražal tudi pri prodajnih številkah modela popular (1934-1946), ker je bil to nekoč najbolje prodajan avtomobil na Češkoslovaškem. V dvanajstih letih (1934-1946) proizvodnje modela popular je nastalo približno 21.000 primerkov tega modela, približno 6.000 so jih izvozili na tržišča približno petdesetih držav. Zato so avtomobile te znamke že pred drugo svetovno vojno (leta 1935) poznali tudi Kitajci, Indijci ter kupci v Južni Ameriki. Po drugi svetovni vojni, ki je prekinila kariero kompaktne škode popular, so izdelali samo 250 primerkov tega modela, ki ga je že leta 1946 nadomestila nekoliko večja (+ 40 mm pri medosni razdalji) in močnejša (23,5 kW/32 KM) škoda 1101.
Med največjimi aduti modela popular omenjajo njegovo legendarno zanesljivost in robustnost, poleg tega so Čehoslovaki že takrat ponujali kupcem serijske modele z odličnim razmerjem med plačanim in dobljenim. Uspeh, ki ga je znamka Škoda dosegla leta 1936 na tedanjem reliju Monte Carlo, je kriv tudi za dvig Škodine samozavesti in posledični nastanek sedemdesetih izdelanih primerkov športne škode popular sport ‘Monte Carlo’, ki so jo kupcem ponujali v aerodinamično izvedeni kupe karoseriji ter kot klasični roadster.