Dornier delta ali seštevek dveh filozofij

Leta 1955 se je na tedanjem frankfurtskem avtomobilskem salonu pojavil zelo nenavaden prototip majhnega mestnega avtomobila, ki se je lahko pohvalil z zelo praktično zasnovo, ker se je mali nemški štirisedežnik po potrebi lahko prelevil tudi v majhen bivalnik za dve osebi.

Dornierjev prototip z oznako delta predstavlja posledico uveljavljenih zavezniških restrikcij glede nemške izdelave letal po končani drugi svetovni vojni, zato se je večina tedaj že uveljavljenih nemških proizvajalcev letal morala preusmeriti na izdelavo drugačnih transportnih sredstev. Medtem, ko so pri nemških letalskih znamkah kot sta Heinkel in Messerschmitt ob tem stavili predvsem na 3-kolesnike, so se pri znamki Dornier odločili za nastanek 4-kolesnega vozila, ki ga je zasnoval legendarni nemški konstruktor Erwin Hymer, ki ga poznamo predvsem po njegovi pionirski vlogi v nemški industriji počitniških vozil, ker je že leta 1957 skupaj s partnerjem (letalski pionir Erich Bachem) ustanovil znamko Eriba in Nemcem še istega leta pokazal prvo počitniško prikolico z oznako ‘Troll’.

Tako smo leta 1955 dobili nenavadno oblikovan, vendar zelo praktični avtomobilček (dolžina: 288 cm, širina: 140 cm, višina: 142 cm, medosna razdalja: 182 cm, neto masa avtomobila: 400 kg, pnevmatike (premer): 12 palcev) s parom dvižnih vrat spredaj in zadaj ter ‘Dos-à-dos’ razporeditvijo sedežev, ki se je lahko pohvalil tudi z neverjetno nosilnostjo (glede na neto maso vozila …), ker je lahko sprejel 300 kilogramov tovora. Med ostalimi posebnostmi prototipa z oznako delta pa velja omeniti tudi samonosno karoserijo in sredinsko nameščen dvotaktni pogonski sklop znamke Triumph (delovna prostornina vgrajenega bencinskega motorja: 300 kubičnih centimetrov) ter variabilno notranjost, ker je uporabnik po odstranitvi zadnje sedežne klopi dobil prtljažni prostor v velikosti 1,5 kvadratnega metra, lahko pa je podrl obe sedežni klopi in dobil tako imenovani ‘Liegecouch’ (120 x 180 cm) za dve odrasli osebi.

Vgrajeni pogonski motor, ki je ob povezavi s pritaknjenim 4-stopenjskim ročnim menjalnikom poganjal samo zadnji kolesni par, je uporabniku lahko ponudil 10 kW (14 KM) pogonske moči pri 4000 vrtljajih v minuti in največjo hitrost 85 km/h. S polnim 30-litrskim rezervoarjem goriva je mali nemški avtomobilček lahko prevozil približno 500 kilometrov. Čeprav so obiskovalci tedanjega 37. avtomobilskega salona v Frankfurtu lepo sprejeli Dornierjev prototip model delta ni nikoli dočakal serijske proizvodnje. Za to so poskrbeli zavezniki, ki so kmalu po predstavitvi njihovega prototipa dvignili blokado glede nemške izdelave letal, posledično so se pri znamki Dornier proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja raje znova posvetili razvoju in izdelavi letal. Za zasuk v tej zgodbi so poskrbeli pri znamki Zündapp, ker so se v tem času pričeli ukvarjati z idejo o razširitvi njihovega dvokolesnega programa, ker so v Nürnbergu želeli izdelovati tudi 4-kolesnike.

Po tem, ko so si pri znamki Zündapp zagotovili licenco znamke Dornier, so v Nürnbergu ustvarili serijski model s prikladnim imenom janus (rimski bog z dvojnim obrazom), ker so ob prehodu iz prototipa na serijski model obdržali skoraj identično podobo prednjega dela avtomobila in zadka, spremenili pa so naklon in način odpiranja vrat, ker so s tem dobili bolj prostorno notranjost potniške kabine, istočasno je preoblikovanje poskrbelo za vtis, da gre za večji avtomobil, čeprav ima janus podobne karoserijske mere kot delta. Novi 4-kolesni zündapp so Nemci spoznali šele leta 1957, vendar so ga kupci sprejeli z mešanimi občutki, predvsem zaradi tega, ker na opazovalce ni deloval kot pravi avtomobil, poleg tega je dobro prodajo pokopala tudi previsoka prodajna cena. V maju leta 1957 je moral nemški kupec za takšen ‘mikro’ avtomobilček z vgrajenim 250 kubičnim pogonskim sklopom (10 kW/14 KM) odšteti najmanj 3.290 nemških mark (+ 40 nemških mark za vgradnjo grelca notranjosti potniške kabine).

Za nekoliko več denarja ste si takrat lahko omislili tudi novega Volkswagnovega ‘hrošča’, za katerega ste takrat odšteli najmanj 3.780 nemških mark. Zato je bila janusova kariera zelo kratka, ker se je zaključila že 12. septembra leta 1958, po tem, ko so v Nürnbergu izdelali samo 6.902 serijskih primerkov modela janus. Dornierjev prototip so ponovno odkrili šele leta po približno 30. letih skrivanja v neki lopi ob brskanju po zapuščini, ki nam jo je zapustil Claude Dornier. Leta 1988 se je mali unikatni dornier prvič ponovno predstavil javnosti v Berlinu, leta 2010 so ga restavrirali in ga v enem izmed nemških muzejev postavili ob bok serijskega modela znamke Zündapp.

Foto: Airbus Corporate Heritage & Zündapp

 

Priporočamo za vas...