STARODOBNA VOZILA IN ELEKTRIFIKACIJA

Kot smo zapisali v uvodniku naše zadnje številke revije Avto Motor Classic o tem, kako sami v zvezi dojemamo spremembe na vozilih z vgrajevanjem električnih motorjih, izdaja mednarodna organizacija FIVA prav tako usmeritve, ki si jih lahko preberete v nadaljevanju. Z današnjim vgrajevanjem električnih motorjev v starodobna vozila se tako ne strinjamo. Izjeme so sicer dopustne, vendar gre za elektrifikacijo vozil v njihovem dejanskem času uporabe, to je pred tridesetimi ali več leti.

Electrification of Historic Vehicles: Statement from FIVA

An increasing number of commercial outfits are offering to convert historic vehicles to run on electric power, replacing the entire drivetrain with an electric unit and batteries.

In this way, they claim, it’s possible to retain the classic appearance of the vehicle while meeting modern environmental standards. As an additional benefit, the conversion might also increase power and performance. Some conversion companies have even obtained permission from the type approval/certification authorities to retain the original Vehicle Identification Number (VIN) of the donor vehicle, despite more or less replacing the entire drivetrain.

FIVA’s view on electrification

FIVA (the Fédération Internationale des Véhicules Anciens or international federation of historic vehicles) understands the motivation of some owners to electrify their vehicles – and acknowledges that, subject to legislation and regulation, all modifications are a matter of personal choice.

However, FIVA – as an organisation dedicated to the preservation, protection and promotion of historic vehicles – cannot promote, to owners or regulators, the use of modern EV components (motors and batteries) to replace a historic vehicle’s powertrain.

Conversion of historic vehicles from their original internal combustion engines to electric power doesn’t comply with the FIVA definition of a historic vehicle, nor does it support the goal of preserving historic vehicles and their related culture. In FIVA’s view, vehicles so converted cease to be historic vehicles, unless they are subject only to ‘in period’ changes.

According to FIVA, a historic vehicle is ‘a mechanically propelled road vehicle’ that is:

  • at least 30 years old
  • preserved and maintained in a historically correct condition
  • not used as a means of daily transport
  • part of our technical and cultural heritage

Concludes Tiddo Bresters, FIVA’s Vice President, Legislation, “It is not, in our opinion, the shape or body style of a vehicle that makes it ‘historic’, but the way in which the entire vehicle has been constructed and manufactured in its original form.

“Hence if any owner, motor engineer or manufacturer chooses to make such conversions to a historic vehicle, FIVA would strongly recommend that any changes are reversible, with all the original components marked and safely stored. In this way, the vehicle may – if so desired in the future – be returned to its original state and may once again become a historic vehi

RUDIJU V SLOVO

V petek, 20. septembra, nas je zapustil naš častni podpredsednik, odličen pedagog, finomehanik, vsestranski tehniški strokovnjak, predvsem pa izjemno dober človek, Rudi. Tehnika ga je zanimala že od malih nog, saj je imel vzor v svojem očetu, ki je s pomočjo tehniškega in drugega znanja že pred drugo svetovno vojno vodil družinsko mlekarno. Skozi življenje je Rudi svoje ljubezen in tehniško znanje še poglabljal in ga z odprtima rokama prenašal svojim dijakom. Rudi je bil tudi začetnik slovenskega starodobništva in SVAMZ-a s širokim naborom obnovljenih predmetov. Obnavljal je vse od zapletenih tehniških naprav do vozil, začenjši s kolesi in mopedi, do motornih koles ter avtomobilov. Celo stari gliser je restavriral nekaj let nazaj. Najdražji mu je bil družinski Ford A, ki je član Ferleževe družine postal leta 1933. Rudi ga je večkrat obnovil in ga ohranjal v vrhunski kondiciji ter se z njim pojavljal na starodobniških srečanjih pri nas in v tujini. Trenutno se je z nasveti vključeval v obnovo tovornega Forda, ki jo tako rekoč zaključuje prijatelj, Lado Čeh. S tem malim kamionom je Rudi Ferlež starejši po drugi vojni preživljal družino.

Povsod so ga radi vabili zaradi njegove prijaznosti, preprostosti in večne pripravljenosti za tvorno sodelovanje. Veliko je znal povedati in narediti, toda znal je tudi poslušati in svetovati – pa ne samo na tehniškem področju. Svoji ljubezni do »starega železja« je ostal zvest do zadnjih dni, saj je še v sredo povedal, da bo prišel na 20-letnico SVAMZ-a, ki je zrasel v pomembno organizacijo tudi z njegovo veliko pomočjo. Dolgo je bil gonilna sila Kluba savinjskih starodobnikov, eden od pobudnikov in ustanoviteljev kluba Večno mladi Šentjur, pomagal je pri prvih korakih – tako ljubiteljem kot mladim klubom. Čeprav ne najboljšega zdravja, je s svojo prisotnostjo počastil AMD društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki ob odprtju muzeja julija letos. Ob tem je bil skrben družinski oče in zvest prijatelj, ki mu nikoli ni bilo žal časa za bližnjega. 

Dragi Rudi, hvala ti za vse. Slovensko starodobništvo je s Tabo izgubilo pomembnega podpornika. Dvajsetletnica naše zveze je prvi večji dogodek, ki je minil brez Tebe in močno smo Te pogrešali. Vemo, da si čutil, da smo te spoštovali, a smo Ti to premalokrat povedali. In, Rudi, radi smo te imeli. Zelo!