RUDIJU V SLOVO

V petek, 20. septembra, nas je zapustil naš častni podpredsednik, odličen pedagog, finomehanik, vsestranski tehniški strokovnjak, predvsem pa izjemno dober človek, Rudi. Tehnika ga je zanimala že od malih nog, saj je imel vzor v svojem očetu, ki je s pomočjo tehniškega in drugega znanja že pred drugo svetovno vojno vodil družinsko mlekarno. Skozi življenje je Rudi svoje ljubezen in tehniško znanje še poglabljal in ga z odprtima rokama prenašal svojim dijakom. Rudi je bil tudi začetnik slovenskega starodobništva in SVAMZ-a s širokim naborom obnovljenih predmetov. Obnavljal je vse od zapletenih tehniških naprav do vozil, začenjši s kolesi in mopedi, do motornih koles ter avtomobilov. Celo stari gliser je restavriral nekaj let nazaj. Najdražji mu je bil družinski Ford A, ki je član Ferleževe družine postal leta 1933. Rudi ga je večkrat obnovil in ga ohranjal v vrhunski kondiciji ter se z njim pojavljal na starodobniških srečanjih pri nas in v tujini. Trenutno se je z nasveti vključeval v obnovo tovornega Forda, ki jo tako rekoč zaključuje prijatelj, Lado Čeh. S tem malim kamionom je Rudi Ferlež starejši po drugi vojni preživljal družino.

Povsod so ga radi vabili zaradi njegove prijaznosti, preprostosti in večne pripravljenosti za tvorno sodelovanje. Veliko je znal povedati in narediti, toda znal je tudi poslušati in svetovati – pa ne samo na tehniškem področju. Svoji ljubezni do »starega železja« je ostal zvest do zadnjih dni, saj je še v sredo povedal, da bo prišel na 20-letnico SVAMZ-a, ki je zrasel v pomembno organizacijo tudi z njegovo veliko pomočjo. Dolgo je bil gonilna sila Kluba savinjskih starodobnikov, eden od pobudnikov in ustanoviteljev kluba Večno mladi Šentjur, pomagal je pri prvih korakih – tako ljubiteljem kot mladim klubom. Čeprav ne najboljšega zdravja, je s svojo prisotnostjo počastil AMD društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki ob odprtju muzeja julija letos. Ob tem je bil skrben družinski oče in zvest prijatelj, ki mu nikoli ni bilo žal časa za bližnjega. 

Dragi Rudi, hvala ti za vse. Slovensko starodobništvo je s Tabo izgubilo pomembnega podpornika. Dvajsetletnica naše zveze je prvi večji dogodek, ki je minil brez Tebe in močno smo Te pogrešali. Vemo, da si čutil, da smo te spoštovali, a smo Ti to premalokrat povedali. In, Rudi, radi smo te imeli. Zelo!

CELJSKI LEPOTEC

V torek, 11. septembra, so ob gasilskem domu Poklicne gasilske enote Celje slavnostno odprli zastekljeni paviljon, v katerega so postavili gasilsko vozilo z lestvijo znamke Magirus, letnik 1930, ki sodi med najstarejša pri nas. Gasilce je s svojo prisotnostjo počastil predsednik države Borut Pahor. Med govorci je bil Petja Grom član upravnega odbora SVAMZ, ki je dosežek gasilcev pohvalil tako s tehniške kot z zgodovinske in tudi s socialne plati. Avtomobilsko lestev je mogoče videti z Dečkove ceste, gasilci pa jo zainteresiranim posameznikom z veseljem in s ponosom pokažejo.  

Drugo leto jih bo štel devetdeset

Gasilski avto je zapeljal iz Magirusove tovarne marca 1930. Poganjal ga je vodno hlajeni šest-valjni vrstni bencinski motor s stoječimi ventili. Iz prostornine 5,7 l je »iztisnil« celih 70 KM, tako da je dobrih 7 t težko vozilo za tiste čase zelo urno pripeljalo na prizorišče požara. Motorna lestev je vozila po šestih kolesih iz polne gume. Zavore in volan so bili mehanski, menjalnik pa seveda nesinhroniziran. Lestev je segla do 27 m visoko.

… VEČ PA V NASLEDNJI REVIJI AMC. Pri vas doma bo v drugi polovici septembra.

NAJVEČJI TRUCK STOP NA NIZOZEMSKEM

Na Nizozemskem vsako že 29 let zapored organizirajo največje srečanje lastnikov in voznikov tovornjakov v Evropi. Zadnja desetletja je za to prireditev komaj dovolj veliko dirkališče v Assnu, ki se za to srečanje se spremeni v orjaški Truckstop. Letos so tja za konec tedna pripeljali iz vse Evrope kar 2.300 tovornjakov, ki tam ostanejo dva dni. Seveda je največ domačinov, zato prednjačijo skandinavske znamke – na prvem mestu je Scania, sledita pa ji Daf in Volvo. Ves konec tedna se na dirkališču odvijajo tekmovanja in prireditve. Festivala se udeležijo celotna podjetja, vozniki pripeljejo svoje družine in se družijo z njimi. Tovornjake ocenjujejo v različnih kategorijah, z njimi dirkajo, najbolj zanimiva je vsekakor dirka s kamp prikolicami, ki se vedno konča z njihovim uničenjem. Med vsemi tovornjaki, ki so bili na ogled je bilo tudi lepo število starodobnikov. Večino so jih postavili skupaj, saj so jim namenili precejšen del osrednjega prostora. Poleg tega pa so številna podjetja med flote, ki so jih pripeljala na ogled postavila kakšnega starodobnika. Tudi med zgodovinskimi vozili je bila kraljica Scania, sledila pa sta Daf in Volvo. Lastniki so pripeljali še nekaj ameriških starodobnikov in kakšno desetino Mercedesov. Drugih evropskih proizvajalcev pa med starodobniki nismo zasledili. Praktično vsi starodobniki so bili zgledno urejeni, »okrašeni« z dodatno opremo, ki je bila na voljo takrat, ko so še redno vozili. Na razstaviščni prostor so pripeljali kar nekaj tovornjakov FTF, ki so jih njega dni proizvajali na Nizozemskem. Moram priznati, da sem za to znamko prvič slišal, saj ne pomnim, da bi kdaj kakšnega videl »v živo«. Tovornjake znamke FTF so začeli proizvajati leta 1966. Pravzaprav je šlo za zloženke, saj so kupovali dele znamke Mack in motorje Detroit Diesel, kabine so dobivali v Veliki Britaniji in vgrajevali menjalnike ter pogonske osi znamk Fuller ali Allison. Usmerjeni so bili predvsem v proizvodnjo težkih tovornjakov, konfiguracij 6×2, 6×4, 6×6, 8×4, 8×8 in 10×8. Večinoma je šlo za kamione s povečano nosilnostjo. Proizvodnjo so zaključili leta 1995 – po skoraj tridesetih letih in v tem času na trg poslali več kot 600 vozil, ki so pri nizozemskih zbiralcih zelo čislana. Prireditev je vsekakor vredna ogleda in če vas bo pot na nizozemsko zanesla naslednje leto konec julija, preverite, kdaj se bo odvijal Truckstar festival in ga obiščite – drugo leto bo že trideseti – ne bo Vam žal.