70. let SEAT 1400

Avtomobil, ki je bil odskočna deska za znamko SEAT, letos praznuje 70. obletnico rojstva. SEAT 1400, tedaj luksuzna in elegantna limuzina z zadnjim pogonom, je zaznamoval začetek zgodbe o znamki SEAT in postavil temelje za njen prihodnji uspeh.

Proti koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja se je španska vlada skupaj z nekaterimi bankami odločila za nastanek podjetja, ki bo Špancem ponudilo cenovno dostopno osebno vozilo. Sledila so pogajanja z nekaterimi tujimi proizvajalci osebnih avtomobilov, na koncu pa so se Španci odločili za sodelovanje z Italijani (FIAT). Razlog za takšno izbiro tiči tudi v tem, da je FIAT sestavljal osebne avtomobile (model tipo 514) v Španiji že od leta 1931 dalje. 9. maja 1950 je nastalo podjetje SEAT, čigar glavni (51 %) delničar je bila vladna organizacija INI (Instituto Nacional de Industria) ter sedem velikih španskih bank, ki so si lastile 42 odstotkov SEAT-a. Italijanom so prepustili samo 7 odstotkov delnic, so pa z veseljem sprejeli italijansko tehnologijo ter ponujeni sveženj licenc.

Prvi izmed vseh izdelanih SEAT-ov se je rodil 13. novembra 1953, ko je s proizvodnih trakov zapeljal prvi SEAT 1400A, ki je kot FIAT/Zastava 1400 BJ (dolžina: 4325 mm, širina: 1655 mm, višina: 1575 mm, medosna razdalja: 2650 mm, masa avtomobila 1120 kg, največja hitrost: 120 km/h) znan tudi na območju bivše Jugoslavije, ker so ga po licenci (od novembra leta 1954 do začetka leta 1959 / izdelanih 1852 primerkov) izdelovali pri Crveni Zastavi v Kragujevcu. To takrat zelo napredno štirivratno limuzino s ‘pontonsko’ karoserijo (prvi serijski FIAT s takšno zasnovo) in spredaj vgrajenim 1,4-litrskim štirivaljnim bencinskim motorjem, ki je lahko mobiliziral 44 KM (32 kW) pri 4400 vrtljajih v minuti, so Španci takrat opisovali kot pravega svetovljana, ker se je ob vožnji po ravni cesti obnašal kot udoben Američan, v ovinkih se je prelevil v agilnega Evropejca, medtem ko je obnašanje pogonskega sklopa takoj razkrilo živahno italijansko poreklo. Leta 1953 se pojavi tudi prvi dizelsko gnani model 1400, ki je v prvotni različici lahko mobiliziral samo 40 (29 kW), kasneje pa 51 KM (37 kW). Zanimiv je tudi podatek, ki pravi, da je imela španska kopija modela 1400 bolj uspešno kariero kot italijanski original, ker ga je prekosila v prodajnih številkah. Do konca leta 1964 so Španci izdelali skoraj 99.000 primerkov modela 1400, medtem ko se je proizvodnja italijanskega originala ustavila pri približno 77.000 izdelanih primerkih. Od tega jih je približno 13.500 motoriziranih ob pomoči vgrajenega 1,9-litrskega dizelskega motorja.

Fiat 1400 so licenčno izdelovali tudi v Avstriji (Steyr-FIAT 1400 / 1950-1958) in Mehiki pri podjetju Dina (Diesel Nacional), ljubiteljem francoskih avtomobilov pa je znan kot SIMCA (Société Industrielle de Mécanique et de Carrosserie Automobile) 9, ker se pod njeno pločevino skriva njegov tehnološki ustroj. Razlog za to najdemo v povezavi z Italijani, ker je SIMCA od leta 1934 naprej proizvajala licenčne fiate za francosko tržišče. Španskim kupcem so pri SEAT-u ponudili tudi karavansko reševalno različico ter taksi in furgon-različico tega modela, italijanski original pa so ponujali tudi kot kupe, kabriolet ter v podaljšani (Lang by Francis Lombardi) limuzinski različici, ki je bila zelo cenjena pri taksistih, predvsem po zaslugi vgrajenega 1,9-litrskega dizelskega motorja (od 40 (29 kW) do 51 (27 kW) KM), ki se je izkazal kot zelo ekonomičen. Na koncu lahko omenim tudi soliden družbeni položaj tedanjih lastnikov in uporabnikov modela 1400, ker to ni bil ravno model, ki je namenjen ljudskim množicam, ker so ga zelo radi uporabljali španski državni uradniki, zanimiv pa je tudi tedanji test revije Auto, Motor & Sport iz leta 1954, kjer so novinarji takšnega dizelsko gnanega fiata primerjali s tedanjimi izdelki znamk Mercedes-Benz (tip 180 D) in Borgward (model hansa) in na koncu ugotovili, da predstavlja dobro alternativo tedanjim nemškim izdelkom …

SEAT-ova rast je bila zaradi modela 1400 izjemno hitra, čeprav so bile začetne proizvodne številke nizke: do konca leta 1954 so prodali 959 vozil, leto kasneje pa je letna proizvodnja znašala skoraj 3.000 – pri čemer so skoraj 100-odstotno uporabljali doma proizvedene komponente. Leta 1956 so izdelali 7.000 vozil, leto kasneje pa že 10.000. Do konca proizvodnje modela 1400 so prodali 98.978 vozil, s čimer si je model 1400 zagotovil mesto v zgodovini.