By Verjetno ste že slišali, da prava lepota pri ljudeh prihaja od znotraj, ker se jo ne vidi z očmi, temveč čuti s srcem. Nekako tako bi lahko opisali tudi dejansko nagrávžen prototip znamke BMW, ki so ga Bavarci ‘splovili’ leta 2000, ob 15. obletnici družbe BMW Technik GmbH.
Predstavitev nenavadno oblikovanega prototipnega BMW-ja Z22, ki zaradi dolge medosne razdalje in zelo kratkih karoserijskih previsov na prvi pogled nekoliko spominja na enoprostorca, so Bavarci pospremili s sloganom »Der Z22: Das superleichte Mechatronic Auto«. Ob tem so pojasnili, da gre predvsem za demonstratorja naprednih tehnologij, zato všečna zunanja podoba avtomobila ni bila v ospredju. Glede na število predstavljenih inovacij in patentov lahko takratnemu razmišljanju vodilnih pri znamki BMW pritrdimo, saj se je v Z22 skrivalo približno 70 inovacij in 61 izumov, nekateri izmed njih pa so pozneje našli pot tudi v serijsko proizvodnjo.
Na obsežnem seznamu takratnih tehničnih novosti najdemo sistema »steer-by-wire« in »brake-by-wire«. Vozilo je bilo opremljeno tudi s projekcijskim prikazovalnikom (Head-Up Display), večopravilnim volanskim obročem in parom zaslonov, ki sta prevzemala nalogo vzvratnih ogledal. Dodatni prikazovalniki so nadomeščali tudi klasične merilnike in nekatere funkcije za upravljanje vozila, ki jih običajno najdemo na armaturni plošči.
Med tehnološkimi posebnostmi so bili še brezstopenjski menjalnik CVT in prilagodljivi sprednji žarometi, ki so sledili premikom volanskega obroča, podobno kot pri legendarnem Citroënu DS (‘velika žaba’). Posebej velja omeniti tudi prvo različico upravljalnika iDrive, ki smo ga nekoliko pozneje, leta 2001, spoznali v takrat novi BMW-jevi seriji 7 (E65).
Ob predstavitvi Z22 so Bavarci pokazali tudi svojo rešitev za občutno zmanjševanje mase vozila. Karoserijo so izdelali iz plastičnih materialov, ojačanih z ogljikovimi vlakni, pri podvozju pa so uporabili številne aluminijaste sestavne dele. Rezultat je bil avtomobil, ki je bil približno 500 kilogramov lažji od takratnih predstavnikov BMW-jeve serije 5 (E39).
Nizka masa se je odražala tudi pri porabi goriva. Za pogon voznega prototipa je skrbel serijski 2,0-litrski štirivaljni bencinski motor s 100 kW (136 KM) pogonske moči. Ker je Z22 namesto približno 1,5 tone tehtal le okoli eno tono, se je njegova povprečna poraba ustalila pri približno šestih litrih goriva na 100 prevoženih kilometrov.
Čeprav BMW Z22 – morda na veselje nekaterih opazovalcev – nikoli ni prišel v serijsko proizvodnjo, so številne njegove rešitve pozneje našle pot v serijske BMW-je. Med njimi je tehnologija Integral Active Steering, ki jo je leta 2003 dobila BMW-jeva serija 5 (E60). Sestavne dele karoserije iz ogljikovih vlaken so uporabili tudi pri različici GTR modela M3, prvo serijsko BMW-jevo karoserijsko strukturo z obsežno uporabo plastike, ojačane z ogljikovimi vlakni, pa smo dobili leta 2013 z električnim modelom i3.
Čeprav BMW Z22 najbrž nikoli ne bo osvojil lovorike najlepšega BMW-ja vseh časov, mu zagotovo ne moremo očitati pomanjkanja inovativnosti. Za razliko od številnih prototipov, ki po koncu razvoja izginejo ali so uničeni, si je Z22 prislužil svoje mesto v zgodovini znamke BMW. Edini izdelani primerek je danes varno shranjen v BMW-jevem skladišču v Münchnu.
Avtor besedila: Marko Miklavc
Uredila: Valerija Golob
