By Čeprav srečanje organizira italijanski klub ljubiteljev Peugeota 406 Coupé, se ga že več let udeležujejo lastniki iz vse Evrope, med njimi redno tudi Slovenci.
Francoski kupe z italijansko dušo
Za nepoznavalce je Peugeot 406 Coupé čistokrvni francoski avtomobil. No, skoraj. Napis in logotip na zadnjem blatniku namreč razkrivata, da ima po zaslugi oblikovalskega studia Pininfarina tudi nekaj italijanske krvi. Te je pravzaprav precej več, kot bi si marsikdo mislil. Pri Pininfarini mu namreč niso priskrbeli le oblike, pod katero se je podpisal Davide Arcangeli, temveč so avtomobil tudi izdelovali v danes zaprti tovarni v mestu San Giorgio Canavese nedaleč od Torina. Tam je nastalo vseh nekaj več kot 107.000 primerkov.
Zato niti ni presenetljivo, da so Italijani avtomobil, ki je predstavljal zadnji projekt dolgoletnega sodelovanja med francosko znamko in italijanskim studiem, vzeli za svojega in vsako leto pripravijo srečanje njegovih lastnikov. Čeprav dogodek organizira italijanski klub, se ga redno udeležujejo obiskovalci in ljubitelji iz drugih držav. Z leti so postali prava evropska avtomobilska družina, v takšnem družinskem vzdušju pa minevajo tudi njihova srečanja.
Pred leti je rekord najdaljše poti pripadel udeležencu s Finske, ki je približno 2.500 kilometrov dolgo pot do Torina prevozil brez postanka za spanje. Tokratni rekorder, o katerem več preberete v nadaljevanju, je v eno smer prevozil 1.293 kilometrov, kar je še vedno spoštovanja vredna razdalja.
Najbližje Sloveniji doslej
Letošnje, že 17. zaporedno srečanje je med 30. majem in 1. junijem potekalo v italijanskem mestecu Gradišče ob Soči oziroma Gradisca d’Isonzo. Slovenske barve smo zastopali s tremi avtomobili. Zanimivo je, da so bili vsi trije opremljeni s koprsko registrsko oznako, čeprav iz Kopra prihaja le eden izmed nas – gonilna sila slovenskih ljubiteljev tega modela Jadran Cerkvenič.
Z italijanskim klubom je povezan skoraj od njegovega začetka, zato ga imajo Italijani tako rekoč za svojega. Kmalu sem se kot del družine začel počutiti tudi sam, čeprav sem se srečanja udeležil prvič.
Tokratnega dogodka se je udeležilo 34 avtomobilov iz Italije, Slovenije, Nizozemske, Francije in Avstrije. Pri svojih 37 letih sem pričakoval, da bom po starosti nekje v zlati sredini, vendar sem se krepko motil. Lastniki so bili večinoma gospodje srednjih let, številni starejši od 50 let. Najmlajši udeleženec je imel 32 let, najstarejši, sicer stalni gost srečanj iz Francije, pa že 90. Povsem razumljivo je, da je zato volanski obroč letos prepustil sinu.
Rosy in Bicio, organizatorja tokratnega srečanja, katerih življenje je razpeto med Trstom in Gradiščem sta za obiskovalce srečanja organizirala spanje v hotelu Al Ponte, ki se je izkazal kot odlično izhodišče za vse naše izlete. Manjši hotel smo skoraj povsem okupirali, kar je dokazoval tudi pogled na parkirišče, preplavljeno s primerki različnih letnikov, serij in skoraj vseh barv. Manjkala sta le avtomobila v črni in zlato-šampanjski barvi.
Preplet avtomobilizma in zgodovine
Kljub umirjenemu hotelu in nekoliko višji povprečni starosti udeležencev dogodek nikakor ni bil namenjen le ležernim pogovorom in občudovanju avtomobilov. Daleč od tega. Takoj po kosilu z izrazitim italijanskim pridihom, na katerem ni manjkalo kakovostnih sirov in pršuta, se je kolona vozil odpravila proti staremu mestnemu jedru Palmanove. Mesto, ki je nastalo v 16. stoletju, je prepoznavno po svoji popolnoma simetrični zasnovi.
Čeprav je obzidje mesta skoraj krožno, mu sistem zunanjih obrambnih jarkov daje značilno obliko zvezde. Jarki in podzemni rovi so imeli pomembno obrambno vlogo. Nekateri vhodi so bili zasnovani kot pasti, saj je bilo mogoče razstrelivo sprožiti, ko so vanje vstopili sovražni vojaki. Danes se je po delu rovov mogoče sprehoditi v spremstvu vodnika. Obisk je še posebej prijeten v vročih mesecih, saj so temperature v notranjosti občutno nižje.
Glede na dejstvo, da je bil to šele prvi dan srečanja, je razumljivo, da je bilo dogajanja nekoliko manj. Številne ekipe, ki v Gradišče niso prišle v petek, so namreč ta dan že naredile več 100 kilometrov poti, zaradi česar je sledila večerja na bližnji kmetiji, kjer so med drugim postregli z ljubljanskim zrezkom, nato pa je sledil odhod v hotel in počitek pred novim napornim dnevom.
V nedeljo smo že ob osmih zjutraj v strnjeni koloni krenili proti Sesljanu, kjer nas je pričakala ladja, ki sicer pluje na redni liniji med Sesljanom in Trstom.
Trst, kjer so zamejski Slovenci še vedno močno prisotni, čeprav njihovo število upada, se je zadnji majski dan kopal v soncu in množici turistov. Kavarne in restavracije so bile večinoma polne, organizatorja pa sta na srečo že vnaprej poskrbela tako za kosilo kot za vodeni ogled mesta.
Vodenje sta zaupala lokalnemu vodniku, profesorju Kancijanu, ki je zainteresirane udeležence popeljal po najpomembnejših ulicah in trgih mesta, tudi do Ponterossa. Nekdaj priljubljena lokacija Slovencev, ki so v Trstu kupovali kavbojke, še vedno ponuja številne stojnice, vendar danes na njih namesto znamenitih hlač prevladujejo druga oblačila, spominki in izdelki domače obrti. Nato je sledila vrnitev z ladjo v Sesljan, na poti pa nas je vendarle ujela krajša ploha.
Gala večer z italijanskim pridihom
Nedeljski večer je bil rezerviran za najpomembnejši družabni del dogodka – gala večerjo. Italijanski udeleženci večerno opravo jemljejo zelo resno. Gospodje so bili oblečeni v srajce, elegantne hlače in suknjiče, gospe pa v večerne obleke, kar se slogu avtomobila pravzaprav še kako poda. Navsezadnje je Peugeot z modelom 406 Coupé ob predstavitvi odkrito nagovarjal kupce avtomobilov, kot sta BMW serije 3 Coupé in Mercedes-Benz CLK, tako z opremo, zmogljivostmi in ceno kot z eleganco.
Večer, ki se je zavlekel čez polnoč je tako minil v znamenju pethodnega menija, italijanskih vin, torte in povezovanja starih ter novih članov kluba.
V ospredje je stopil predsednik italijanskega kluba, Matteo Leva. Zaradi zloma noge nekaj dni pred dogodkom se srečanja žal ni mogel udeležiti kot voznik, vendar se je osebno zahvalil vsakemu udeležencu in mu izročil manjšo klubsko pozornost.
Ponedeljek, ki je bil za Italijane dela prost dan, je minil v znamenju počasnega slovesa. Prve ekipe so že zgodaj zjutraj krenile na pot, preostali pa smo se vnovič v družbi profesorja Kancijana z avtomobili odpravili v staro mestno jedro Čedada oziroma Cividale del Friuli. Tam smo si ogledali cerkev, uršulinski samostan in Hudičev most. Legenda pravi, da naj bi prebivalci pri gradnji mostu za pomoč poprosili hudiča, ta pa naj bi v zameno zahteval dušo prvega bitja, ki bo prečkal most. No, prebivalci Čedada so hudiča ukanili in preko mostu poslali psa. Hudič naj darila ne bi sprejel, pač pa naj bi se osramočen pogreznil v zemljo.
No, očitno se je ravno ob našem obisku odločil znova priti na površje, saj je v trenutku, ko smo prišli na poslovilno kosilo, nad Čedadom nastala silovita vremenska fronta. Na srečo ni prinesla toče, temveč le nekoliko daljše zadnje druženje pred varnim povratkom v Slovenijo.
Toda 17. srečanje se s tem še ni povsem končalo. Med pisanjem tega potopisa namreč še vedno prihajajo nove fotografije dogodka, pohvale organizatorjem, zahvale za udeležbo in lepe želje za čimprejšnje ponovno snidenje. Naslednje srečanje bo še posebej slovesno, saj bo potekalo v znamenju 30. obletnice začetka proizvodnje Peugeota 406 Coupé.
Kevin Visscher – osem kupejev in 1.293 kilometrov poti
Naziv najbolj oddaljenih obiskovalcev je na tokratnem srečanju pripadel trojici Nizozemcev, ki je prispela z dvema avtomobiloma. Med njimi je bil tudi Kevin Visscher, z 32 leti najmlajši udeleženec srečanja in dobro znano ime med ljubitelji tega modela. Sam sem ga poznal že več let, saj sem prek njega kupil številne bolj ali manj redke nadomestne dele za svoj avtomobil. Šele tokrat pa sem zares spoznal, kako globoka je njegova navezanost na Peugeot 406 Coupé.
Prvi Peugeot 406 Coupé je kupil pred 15 leti, še preden je opravil vozniški izpit. Na prvo srečanje se je pri 17 letih zato s svojim avtomobilom odpravil kot sopotnik. Leto pozneje, ko je pridobil vozniško dovoljenje, si je omislil še Peugeota 306, saj ni želel tvegati poškodb na svojem ponosu. Z njim je nato prevozil približno 300.000 kilometrov.
Ob omembi Peugeota 406 Coupe Kevinu zaigrajo oči. V skupnosti je morda najbolj poznan po svojem živo rumenem primerku, saj gre za precej redko barvo. Tega je skozi leta dopolnil z nekaterimi redkimi dodatki, med njimi z delno lesenim volanskim obročem in okrasnimi letvicami z imitacijo lesa. Sam pravi, da njegovega sloga marsikdo ne odobrava, a se na kritike ne ozira, saj je omenjeni avtomobil uredil zase.
Čeprav je najbolj prepoznaven prav po rumenem avtomobilu, ta še zdaleč ni njegov edini 406 Coupé. »Ko vidim kakšnega, ki mi je všeč, ga preprosto kupim,« mi je povedal med prvo večerjo. Poleg rumenega jih je doslej kupil še sedem, med njimi tudi zadnji izdelani primerek – rdečo različico Ultima Edizione z zaporedno številko 2.097. »Ko sem opazil, da je naprodaj, sem najprej pomislil, ali moram koga vprašati za dovoljenje za nakup,« se pošali Kevin. »Odgovor je bil ne, zato sem stopil v stik s prodajalcem, sedel na letalo za Malago in se nato z avtomobilom odpeljal domov.« Avtomobil ima skoraj 400.000 prevoženih kilometrov. Prejšnji lastnik naj bi se z njim vsak teden vozil med Malago in Brusljem, zato je kljub visoki kilometrini še vedno v dobrem stanju.
Koliko mu pomeni vsakoletno srečanje, dokazuje tudi neljubi dogodek na poti v Italijo. V bližini Flachaua je na hladilnem sistemu njegovega avtomobila počila cev. Najbolj razumna odločitev bi bila obisk najbližjega servisa ali celo vrnitev domov. Kevin pa je poškodovano cev oblepil z lepilnim trakom, vključil gretje kabine, da bi iz motorja odvajal odvečno toploto, ter nadaljeval pot do cilja – in pozneje tudi nazaj domov.
Pogovor z Matteom Levo, predsednikom kluba Peugeot 406 Coupé Italia
O posebnostih modela, nastanku kluba, letošnjem srečanju in prihodnosti Peugeota 406 Coupé smo se pogovarjali s predsednikom italijanskega kluba Matteom Levo.
Zakaj ste se odločili kupiti svoj prvi Peugeot 406 Coupé in koliko primerkov ste imeli doslej?
Kot dolgoletni ljubitelj znamke Peugeot sem leta 1997 nameraval kupiti športni avtomobil. Obiskal sem Peugeotovo poslovalnico v Milanu in se takoj zaljubil v model 406 Coupé. Žal moje takratne finance temu niso bile naklonjene, zato sem se zadovoljil z odličnim rabljenim avtomobilom – modelom 405 T16, ki sem ga obdržal do leta 2000, ko sem končno kupil svoj prvi coupé.
Šlo je za različico Plus z dvolitrskim motorjem v kovinsko srebrni barvi Thallium in s črnim usnjenim notranjim oblazinjenjem. Avtomobil, o katerem sem sanjal, je bil končno v moji garaži. Postal je sopotnik na tisočerih pustolovščinah in številnih srečanjih ljubiteljev vozil. Leta 2016 se mu je pridružil še model 3000 V6 v barvi Riviera Blue z notranjostjo v odtenku Cartier rdeče.
Kaj naredi Peugeot 406 Coupé posebnega v primerjavi z drugimi avtomobili tistega obdobja?
Ko ga danes vidimo na cesti, je natanko to, kar se zdi: čudovit in živahen tridesetletnik.
Peugeot ga je predstavil spomladi leta 1997 in še danes ga poznavalci uvrščajo med najlepše avtomobilske stvaritve sodobnega časa.
Nastal je pod svinčnikom Davida Arcangelija pri Pininfarini in se ponaša s športno navdahnjenimi oblikovalskimi rešitvami ter izrazitim značajem. Še bolj impresivno pa je dejstvo, da so njegove linije izjemno čiste in jih ne obremenjujejo aerodinamični dodatki, ki so bili v tistem času zelo priljubljeni.
V devetdesetih letih so kupejevske različice običajno močno spominjale na limuzine, iz katerih so izhajale. Model 406 Coupé pa izstopa zaradi iskanja unikatne in prefinjene oblike, pri kateri niso varčevali, hkrati pa z osnovno limuzino ne deli niti enega samega karoserijskega elementa.
Arcangeli ga je pri Pininfarini zasnoval že leta 1992. Odlikujejo ga značilen koničast prednji del s tankimi žarometi in komaj opazno masko, ki sledi liniji pokrova motorja, zelo čista bočna silhueta z izrazito nagnjenimi A- in C-stebrički, posebna zasnova šestkrakih platišč BBS velikosti 15 oziroma 16 palcev, odvisno od motorne različice, ter elegantno zaključena zadnja stran z romboidnimi svetili in značilnimi plavutmi ob zadnjem steklu.
Zakaj ste se odločili organizirati dogodek prav na tej lokaciji?
Od leta 2010, ko je bil klub ustanovljen, vsako leto organiziramo nacionalno srečanje na drugi lokaciji.
Vedno skušamo menjavati sever, jug, vzhod in zahod Italije, da pokrijemo vse dele države. To ni le priložnost za obisk novih krajev, temveč tudi ena najpomembnejših družabnih dejavnosti našega kluba. Letošnji dogodek je bila moja zamisel. Organizator Fabrizio pa si zasluži priznanje, ker je pripravil razgiban in zanimiv program, ki je privabil številne italijanske in evropske člane, da spoznajo deželo Furlanijo – Julijsko krajino.
Občudovali smo hiter prehod med avstro-ogrsko arhitekturo Trsta, beneško utrdbo Palmanova z njenim zvezdastim obrambnim sistemom in rimskim mestom Čedad. Ob tem pa seveda nismo zamudili priložnosti za okušanje izvrstne furlanske kulinarike med kosili in večerjami.
V katerih državah je ljubezen do tega avtomobila najmočnejša?
Francija bo vedno država, ki je s tem kupejem najtesneje povezana. Že prodajne številke govorijo same zase, saj je bilo skoraj 50 odstotkov vseh novih vozil prodanih prav tam, zato druge države težko konkurirajo. Škoda, saj bi lahko model 406 Coupé skoraj označili za italijanski avtomobil, ker je bil prav v Italiji zasnovan, razvit in tudi proizveden.
Peugeot 406 Coupé še ni med najbolj cenjenimi youngtimerji, vsaj po tržni vrednosti. Menite, da se bo to spremenilo?
Čeprav gre za avtomobil, ki ga strokovnjaki in zbiratelji zelo cenijo, so njegove vrednosti še vedno relativno nizke. Ker širša javnost avtomobila pogosto ne pozna dobro, bi ga lahko označili za nerazumljen avtomobil.
Pogosto vozila z bistveno manjšo zgodovinsko in oblikovalsko vrednostjo vzbujajo več zanimanja in dosegajo višje cene.
Specializirani sejmi, lepotna tekmovanja avtomobilov ter srečanja klasičnih in youngtimer vozil so naš način predstavljanja avtomobila javnosti. Tako privabljamo radovedneže in poznavalce ter jim predstavljamo vse njegove posebnosti.
Predstavljati ta avtomobil ljudem je privilegij, ki ga želimo deliti z vsemi navdušenci. Na dolgi rok bo to prineslo rezultate in morda tudi večje zanimanje za coupé.
Kar zadeva vrednost, ki še ni doživela večjega vzpona, pa menim, da je to za zdaj lahko celo prednost, saj omogoča vstop med lastnike tudi navdušencem, ki ne želijo vlagati velikih zneskov. Kdo ve, morda bo čez čas prodajni ceni dodana še kakšna ničla.
Na kaj bi moral biti pozoren nekdo, ki kupuje svoj prvi Peugeot 406 Coupé?
Po vprašanju o ceni kupca običajno zanima tudi zanesljivost vozila. Pri skoraj trideset let starem avtomobilu pa na to vprašanje ni preprosto odgovoriti.
V osnovi gre za zanesljiv avtomobil, če se redno in pravilno vzdržuje mehanika ter se skrbno neguje notranjost. Lahko rečemo, da redko predstavlja resen izziv za tiste, ki se lotijo obnove.
Na srečo je napak malo in so dobro poznane, pogosto pa obstajajo tudi preverjene rešitve zanje.
Prava težava so rezervni deli, tako originalni kot nadomestni, saj jih je vse težje najti. Težavo skušamo reševati z iskanjem kompatibilnih delov in z izdelavo nekaterih komponent po naročilu, kot so na primer odbijači.
Avtor besedila in fotografij: Jure Šujica
