Mitični Citroen

Z Wankelsko gnanim modelom GS Birotor so Francozi leta 1973 želeli postaviti nov tehnološki mejnik v zgodovini znamke Citroën, vendar se je ta podvig kmalu spremenil v nočno moro, ki je bila tako huda, da je na koncu preživela samo peščica primerkov tega avtomobila, ki se od serijskega modela GS (v naših krajih je znan po ljudskem imenu ‘mala žaba’) razlikuje samo po vgrajenem pogonskem sklopu in nekaterih detajlih.

Leta 1967, ob predstavitvi NSU-jevega modela Ro80, so bili pri znamki Citroën tako očarani nad tedaj povsem novim Wankelsko gnanim serijskim modelom znamke NSU, da od Nemcev niso odkupili samo licence za proizvodnjo takšnih motorjev, temveč so skupaj z njimi celo ustanovili ‘Joint-Venture’ podjetje Comotor s sedežem v nemškem Posarju (Saarland), kjer je leta 1972 stekla serijska proizvodnja Citroënovega revolucionarnega pogonskega motorja (tip KKM 624), ki predstavlja nadaljnjo evolucijsko različico podobnega serijskega motorja iz NSU-ja Ro80.

Vendar se ni vse odvijalo po načrtih, ker je bila ‘Joint-Venture’ avantura z Nemci končana že po dveh letih. Za njeno prekinitev so poskrbeli novi lastniki znamke NSU iz Wolfsburga, ker je Volkswagnova hčerinska družba Audi leta 1969 absorbirala znamko NSU. Vendar pri znamki Citroën takrat niso vrgli puške v koruzo, temveč so se proti koncu leta 1972 serijske izdelave licenčnih Wanklovih motorjev lotili kar sami. Francozi so takrat ustvarili 1,0-litrski atmosferski bencinski dvokolutni Wankel motor s 79 kW (107 KM) pogonske moči pri 6500 vrtljajih v minuti ter 137 Nm motornega navora pri 3000 vrt./min., ki je takšnega citroëna (4-vratna ‘fastback’ limuzina s hidropnevmatskim vzmetenjem, dolžina: 4120 mm, širina: 1610 mm, višina: 1350 mm, medosna razdalja: 2550 mm, masa avtomobila: 1140 kg) lahko pognal do 175 km/h (0-100 km/h: 14 sekund).

Že pred tem pa so javnosti predstavili tudi prvega poskusnega ‘Wankel zajčka’ v obliki prototipnega citroëna M35, ki je nastal leta 1969 v karoserijski delavnici Heuliez. V novembru leta 1969 predstavljeni 2-vratni ‘ami kupe’ je imel pod motornim pokrovom skrit 0,5-litrski bencinski enokolutni Wanklov motor, ki je lahko mobiliziral 36 kW (49 KM) pogonske moči pri 5500 vrtljajih v minuti. Tako motoriziran prototipni ami (dolžina: 4050 mm, masa avtomobila: 810 kg) je lahko dosegel največjo hitrost 144 km/h. Testiranja tega prototipnega vozila so zaključili leta 1971. Leta 1973 so Francozi prvič predstavili novo serijsko različico modela GS (1970-1979) v obliki GS-a z dodatno modelno oznako Birotor, ki je v tem primeru predstavljala novo top različico modela GS. Vendar so Francozi takrat žal izbrali napačen trenutek za predstavitev serijskega modela, ki se ni mogel pohvaliti z varčnostjo ob ravnanju s pogonskim gorivom.

Že s strani tedanje globalne naftne krize dodobra pretresene evropske kupce je podatek o povprečno porabljenih trinajstih litrih bencinskega goriva na vsakih sto kilometrov šokiral in v večini primerov tudi pregnal. Zaradi tega se je vsak izdelan GS Birotor v prodajnih salonih znamke Citroën kmalu spremenil v ‘parkirno uro’ (izraz za avtomobil, ki ga je skoraj nemogoče prodati …). V dveh letih proizvodnje se je zanj odločilo samo 847 kupcev, ki so s tem modelom po vsej verjetnosti doživljali iste tegobe kot lastniki nemškega avtomobila, ki je prispeval pogonski sklop. Vendar so Francozi takrat ubrali drugačno taktiko reševanja problema. Medtem, ko so pri znamki NSU velikodušno popuščali lastnikom modela Ro80 v primeru uveljavljanja tovarniške garancije, so se Francozi v izogib tem težavam raje odločili za tihi odkup in uničenje vseh že izdelanih in prodanih primerkov modela GS Birotor.

Po nekaterih informacijah jim je to skoraj uspelo, ker naj bi ‘Citroënovemu genocidu’ nad ‘lastnim narodom’ v Evropi ušli samo štirje primerki modela GS Birotor, ki se v današnjih časih prodajajo za vrtoglave zneske, ker prodajalci za takšnega citroëna trenutno zahtevajo najmanj 70.000 evrov.

Avtor: M.M., foto tovarna