By Praktični 3- in 5-vratni karavani se do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja niso mogli otresti slovesa obrtniških in družinskih vozil, ki s prestižem niso imela nobene povezave. To se je spremenilo šele proti koncu tega desetletja, ko so proizvajalci takšnih vozil doumeli, da se je pojavila nova skupina kupcev, ki je želela imeti prestižna, istočasno pa tudi praktična vozila.
V tem obdobju so se začela pojavljati prva moderna ‘Shooting Brake’ vozila v obliki 3-vratnih kombikupejev, ki so po zaslugi tedanje ‘crossover’ filozofije (pravi ‘Shooting Brake’ je oblikovni mešanec med 2-vratnim kupejem, odnosno 2-vratnim kabrioletom in klasičnim karavanom …) odlično utelešala športno eleganco, prefinjenost in subtilno razkošje, posledično govorimo o idealnih ‘lifestyle’ avtomobilih za vse dovolj premožne ljudi z dobrim okusom. Pričeli pa so se pojavljati tudi prvi prestižni 5-vratni karavani, ki so vse skupaj nadgradili še s povečanim odmerkom praktičnosti, čeprav so ob tem seveda izgubili nekaj elegance.
V Veliki Britaniji so imeli tedanji kupci veliko izbire na to temo, ker je že takrat obstajalo kar nekaj avtomobilov (triumph 2000 / 2500, citroën DS, volvo iz serije 140, ford zodiac MK IV, vauxhall cresta, humber super snipe …) v karavanskih različicah, ki so nagovarjale bolj premožne kupce, medtem ko pri ostalih že takrat uveljavljenih avtomobilskih znamkah niso imeli preveč posluha za kupce karavanov, sploh pa ne pri pretežno prestižnih avtomobilskih znamkah. Istočasno pri večini tedanjih prestižnih znamk niso želeli ponujati kupcem 5-vratnih kombilimuzin (razen kasnejših izjem kot so znamk Audi (100 avant), Renault (16, 20 in 30) in Rover (SD1) …), ker so smatrali, da takšna karoserijska forma nima kaj iskati v svetu tedanjih prestižnih vozil, kjer so prevladovale predvsem 4-vratne limuzine ter 2-vratni kupeji in kabrioleti. Lep primer tega je znamka Lancia, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predstavila dva nova 4-vratna limuzinska modela (beta in gamma), čeprav sta obe tedanji ‘fastback’ limuzini (‘4-vratni kupe’, odnosno ‘kupejevska limuzina’ za današnje neresne novinarje …) ob tem dajali vtis klasične 5-vratne ‘hatchback’ kombilimuzine. Enako lahko rečemo tudi za citroën CX …
Tudi pri znamki Rover, ki je imela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja še vedno aristokratski status (dokončno so ga pokvarili leta 1983, ko so pri znamki Rover pričeli izdelovati ‘honde s furnirjem’ …), niso imeli primernega karavanskega modela, s katerim bi lahko ustregli tedanjim kupcem prestižnih ‘lifestyle’ karavanov. Do ideje, da v takšen karavan spremenijo dobro meščanski Roverjev model P6 (1963-1977) so prišli v svetovno znani britanski karoserijski delavnici FLM Panelcraft, kjer so prvi prototip 5-vratnega karavana z dodatno modelno oznako ‘Estoura’ (skovanka iz besed estate (karavan) in touring …) predstavili že leta 1967, vendar prvi prototip ni prejel blagoslova znamke Rover, zato so se oblikovalci tega redkega avtomobila kasneje odločili za spremembo glede oblikovanja podaljšane strešne konstrukcije, ki se je zaključila s horizontalno deljenimi vrati prtljažnika na zadku. Po tem je P6 ‘Estoura’ prejel blagoslov znamke Rover, s tem pa tudi garancijo in ostale ugodnosti, ki jih je znamka Rover nudila lastnikom njenih vozil.
V obratu podjetja FLM Panelcraft so se s proizvodnjo takšnega roverja pričeli ukvarjati leta 1969, do leta 1977, ko se je zaključila proizvodnja modela P6, so Britanci izdelali samo 220 primerkov tega karavana, ki si po vsej verjetnosti zasluži naziv prvega pravega ‘lifestyle’ karavana na svetu, čeprav si ta prestižni naslov s karavani iz serije W123 želijo lastiti Nemci (znamka Mercedes-Benz), ker naj bi bili po mnenju njihove hišne propagande prav oni zaslužni za nastanek prestižnih karavanov. Tem pravljicam za otroke resni ljudje pač ne verjamejo … Zakaj je nastalo samo 220 takšnih, dejansko eksotičnih karavanov? Predvsem zaradi tega, ker je bil nov P6 ‘Estoura’ ob nakupu dražji od novega jaguarja XJ6 4.2, že za samo predelavo iz limuzine v karavan je moral kupec odšteti približno enako vsoto denarja kot za novega austin morrisa 1300. Povedano drugače, namesto enega primerka osnovno motoriziranega in osnovno opremljenega roverja P6 ‘Estoura’ ste si takrat lahko omislili nakup treh novih Fordovih cortin 1600E (spiritualni predhodnik modela mondeo …). Večino izdelanih ‘Estoura’ karavanov pa premika legendarni Roverjev 3,5-litski bencinski V8 motor, ki so ga Britanci prevzeli od Američanov (nakup licence od znamke Buick), ker je bil za njih enostavno premajhen.
Do današnjih dni je preživelo od 30 do 50 takšnih karavanov (ocene poznavalcev), pred tremi leti se je eden pojavil na dražbi avkcijske hiše Anglia Car Auctions. Novi lastnik je takrat zanj odštel približno 27.000 funtov, nekoliko več kot je aktualna vrednost (od 13.000 (2,0-litra) do 22.000 evrov (3,5 V8)) odlično ohranjenih limuzinskih primerkov modela P6.
Rover, arhiv
