By Pri nemški avtomobilski reviji Auto Motor und Sport letos praznujejo 80 let obstoja. Ob tej priložnosti so se Nemci spomnili tudi njihove 51-urne rekordne vožnje z malenkostno modificiranim Audijem 80 diesel, ki je potekala od Hamburga do Palerma in se na koncu, ob povratku, zaključila v kraju Frascineto, približno na pol poti med Messino in pristaniščem Taranto.
Leta 1981 se je na tržišču pojavil prvi dizelsko gnani Audi 80, ki so ga Nemci kupcem ponujali samo v eni možni motorni različici (atmosferski 1,6-litrski 4-valjni dizelski motor, 40 kW/54 KM), ker večina tedanjih kupcev za razliko od današnjih uporabnikov pač ni želela voziti ‘traktorjev’ (dizelsko gnan avtomobil), ki so bili v tistih časih posledično rezervirani predvsem za voznike taksijev. V tem času so tedanji novinarji revije Auto Motor und Sport dobili idejo o varčevalnem maratonu, ker jih je zanimalo, kako daleč lahko v resnici prideš v dizelsko gnanem Audiju 80 s samo enim polnjenjem rezervoarja. Tekst o tej pustolovščini je bil objavljen 23. septembra leta 1981 v 19. številki revije Auto Motor und Sport. To so bili časi, ko trije samooklicani ‘nemški kralji’ (znamke Audi, BMW in Mercedes-Benz) še niso imeli današnjega medijsko napihnjenega zvezdniškega statusa, ker ste na tedanjih vzporednih testih z vozili omenjenih znamk lahko spoznali tudi njihove številne konkurente iz istega segmenta, ki pa danes v očeh marketinga in neresnih novinarjev seveda ne sodijo med avtomobilske znamke ‘s posebnimi potrebami’ in privilegiji.
Zakaj so se Nemci takrat ob lovljenju svetovnega rekorda odločili ravno za dizelsko gnani Audi 80? Predvsem zaradi tega, ker je izpolnjeval tri ključne pogoje (varčen pogonski sklop, lahkost vozila in velik rezervoar za gorivo), ki jih današnji, z razno nepotrebno ‘kramo’ dobro otovorjeni in posledično odlično rejeni novi avtomobili enostavno niso sposobni izpolniti. Takrat so se kupci še zavedali, da je avtomobil samo transportno sredstvo, istočasno so očitno tudi razumeli fizikalno pravilo, ki pravi, da težji kot je avtomobil, več goriva potrebujete za njegovo ‘samohodnost’. Današnji kupci ne razumejo tega, ker očitno želijo v avtomobilih živeti, zato sedaj pričakujem od veleumov v marketinških oddelkih, da poskrbijo za vgradnjo kakšne nove, ‘nujno’ potrebne komfortne bivalne opreme v avtomobilih, recimo v obliki ‘večpodročnega Wi-Fi kamina’ na območju centralne konzole in armaturne plošče ali pa centralno (na sredini kabine …) nameščenega vodnjaka, pa tudi kakšna vgrajena plošča marmorja ali pa granita v potniški kabini bi bila seveda dobrodošla, za izboljšanje ‘premijskega’ vtisa …
To ugotovitev podpira več številk. Audi 80 diesel iz leta 1981 je relativno kompakten (dolžina: 4.383 mm, širina: 1.682 mm, višina: 1.365 mm, medosna razdalja: 2.541 mm) in za današnje pojme izredno lahek (masa avtomobila: 975 kg), medtem ko tega za njegovega aktualnega spiritualnega naslednika (model A5 limousine TDI, 150 kW/204 KM) ne moremo več trditi, ker znaša njegova neto masa 1.835 kg, tudi na račun občutno povečanih dimenzij (dolžina: 4.829 mm, širina: 1.860 mm, višina: 1.444 mm, medosna razdalja: 2.892 mm), zato je aktualni Audi A5, ki je nasledil model A4, celo večji od nekdanjega top modela v obliki resnično premijskega Audija 200 (dolžina: 4.695 mm, širina: 1.768 mm, višina: 1.390 mm, medosna razdalja: 2.776 mm), poleg tega je lahko od njega (masa audija 200: 1.260 kg) tudi občutno težji. Zato v tem ne vidim nobenega napredka, ker so avtomobili v vsaki modelni generaciji čedalje večji in posledično tudi čedalje težji, s tem pa narašča tudi število potrebnih ‘konj’ za uspešno samodejno premikanje avtomobila, pravi napredek bomo dosegli šele takrat, ko bo novi srednjerazredni Audi lažji od druge generacije tukaj omenjenega Audija 80 …
Nemci so si pri pripravi izredno varčnega serijskega Audija 80 diesel (uradna povprečna poraba: 7,2 litra na 100 prevoženih kilometrov) privoščili tudi nekaj trikov (vgradnja lažjih, plastičnih kabinskih stekel, vgradnja manj razkošnih in posledično lažjih sedežev, odstranitev vseh talnih in vratnih oblog ter tudi odstranitev zvočne izolacije …), istočasno so s preprostim trikom (ob točenju goriva so privzdignili avtomobil na sopotnikovi strani …) povečali (+ 5 litrov) tudi prostornino serijskega, 68-litrskega rezervoarja za gorivo. Tako so imeli v rezervoarju skoraj 74 litrov naftnega goriva. Zanimivo pri tem pa je, da na maratonskem Audiju niso obdržali serijskih pnevmatik (165 SR13), namesto tega so uporabili malenkostno širše (175/70 SR 13) pnevmatike s samo petimi milimetri profila, ki jih je za to priložnost prispevala znamka Pirelli. Manjšo modifikacijo so izvedli tudi pri pritaknjenem menjalniku, ki je bil v osnovi in na maratonu samo 4-stopenjski, ker ste 5. prestavo prejeli samo ob doplačilu.
Istočasno jim je bilo seveda jasno, da na poti od Hamburga do Palerma ne bodo postavljali hitrostnih rekordov, ker so pedantni Nemci prepoznali varčevalni potencial (vožnja v 4. prestavi s samo 1500 vrt./min.) takšnega Audija že v teoriji, saj je ob tem ‘drvel’ po cesti s približno 57 km/h. Na ta način so lahko v 60 urah (51 ur so se vozili) postavili tedanji svetovni rekord za dizelsko gnana vozila, ker so s približno 74. litri goriva prevozili točno 3.255 kilometrov. Ob tem je povprečna poraba znašala samo 2,27 litra na 100 prevoženih kilometrov. Predstavljajte si, kako malo goriva bi takšen, resnično lahkotni Audi 80 popil, če bi bil vanj vgrajen kakšen izmed sodobnih, podobno močnih dizelskih pogonskih sklopov …
