Škoda 935 Dynamic – aerodinamična Čehinja

Letos mineva že več kot 90 let od prve predstavitve nenavadne češkoslovaške prototipne limuzine Škoda 935 Dynamic. Ob premieri na avtomobilskem salonu v Pragi leta 1935 je s svojo aerodinamično oblikovano karoserijo pritegnila veliko pozornosti, čeprav ji pozneje ni bila usojena pot v serijsko proizvodnjo.

Ko govorimo o prvih avtomobilih, katerih oblikovanje je močno zaznamovala aerodinamika, običajno najprej pomislimo na Chrysler Airflow in Tatro 77, oba predstavljena leta 1934. Toda z zmanjševanjem zračnega upora so se sredi tridesetih let ukvarjali številni avtomobilski konstruktorji in oblikovalci.

Pri Škodi so prve poskuse na tem področju izvajali že od leta 1932. Leta 1934 je nastal prototip Škoda 932, imenovan tudi Kadlomobil oziroma »češki hrošč«, z 1,5-litrskim bencinskim bokserskim motorjem, nameščenim v zadku. Leto pozneje je sledila precej bolj izpopolnjena Škoda 935 Dynamic, ki je danes edini ohranjeni Škodin aerodinamični prototip iz tega obdobja. Po nekaterih virih naj bi izdelali dva vozna primerka, vendar se je do danes ohranil le avtomobil, ki je bil leta 1935 predstavljen na praškem avtomobilskem salonu.

Škoda 935 Dynamic je bila dolga 4.860 milimetrov, široka 1.680 in visoka 1.540 milimetrov, medosna razdalja pa je znašala 3.200 milimetrov. Avtomobil je tehtal približno 1.170 kilogramov. Za tisti čas izredno napredna oblika karoserije je dosegala količnik zračnega upora 0,37.

Po predstavitvi v Pragi je avtomobil za nekaj časa izginil iz javnosti. Škoda je prototip leta 1939 prodala zasebnemu lastniku, ponovno pa so ga našli šele leta 1968 na območju Banske Bistrice na današnjem Slovaškem. Še istega leta se je vrnil v last Škode in postal del zbirke tovarniškega muzeja v Mladi Boleslavi. Dolga desetletja je ostal neobnovljen, pozneje pa so se lotili njegove temeljite restavracije.

Motor pred zadnjo osjo

Posebnost štirivratne aerodinamične limuzine je bila tudi njena tehnična zasnova. Dvolitrski bencinski bokserski motor je bil nameščen sredinsko, pred zadnjo osjo, moč pa je na kolesa prenašal štiristopenjski elektromagnetni menjalnik francoskega proizvajalca Cotal. Prestavljanje je voznik upravljal z ročico ob volanskem obroču.

Vodno hlajeni bokserski motor z ventili v glavi je pri 3.500 vrtljajih na minuto razvil 40 kW (55 KM), kar je prototipu omogočalo največjo hitrost okoli 130 km/h.

Konstruktorji so sprva predvideli tudi nenavadno rešitev 40-litrskega rezervoarja za gorivo, ki naj bi bil del nosilne strukture avtomobila. Zamisel so pozneje opustili in rezervoar namestili spredaj, kjer je bil tudi približno 300-litrski prtljažni prostor.

Vsa štiri kolesa so bila posamično obešena, pri izdelavi karoserije pa so uporabili jeklo in aluminij. Iz aluminija so bila med drugim izdelana vsa štiri bočna vrata.

V času, ko je aerodinamika spreminjala avtomobile

Škoda 935 Dynamic seveda ni nastala v osami. V začetku tridesetih let so se na različnih koncih sveta pojavljali avtomobili, pri katerih so konstruktorji tradicionalne oblike začeli prilagajati zakonitostim aerodinamike.

Med zanimive zgodnje primere sodi Stout Scarab, predstavljen leta 1932, ki je s svojo izrazito aerodinamično obliko močno odstopal od običajnih avtomobilov svojega časa. Zaradi svoje enoprostorske zasnove pa ga težko neposredno primerjamo s klasičnimi limuzinami.

Med zgodnje aerodinamično oblikovane limuzine se uvršča tudi Pierce-Arrow Silver Arrow iz leta 1933. Njegova aluminijasta karoserija je skrivala 7,6-litrski bencinski motor V12 z močjo 129 kW (175 KM), ki je omogočal največjo hitrost okoli 170 km/h. Ekskluzivnost je imela svojo ceno: Silver Arrow je stal približno 10.000 ameriških dolarjev, zato je ostal izjemno redek avtomobil.

Škoda 935 Dynamic ni nikoli dočakala serijske proizvodnje, vendar je ostala zanimiv dokaz, kako resno so se tudi v Mladi Boleslavi že v prvi polovici tridesetih let ukvarjali z aerodinamiko in tehničnimi rešitvami, ki so bile za svoj čas izrazito napredne.

Škoda 935 Dynamic je ostala prototip, danes pa predstavlja pomemben del Škodine zgodovine aerodinamičnega razvoja.

Avtor besedila: Marko Miklavc

Uredila: Valerija Golob

Priporočamo za vas...