Renault 4 CV – 80 let Renaultove ‘kremšnite’ | Slovenska veteranska avto-moto zveza

Leta 1946 se je na francoskem trgu pojavil legendarni in danes že kultni Renault 4 CV, ‘Renaultov Volkswagen’, ki je poskrbel za množično povojno motorizacijo francoskih množic, saj je to avtomobil, s katerim so Francozi prvič presegli magično mejo (en milijon registriranih primerkov v Franciji).

Renault je model 4 CV oglaševal kot cenovno dostopen štirisedežni avtomobil za vso družino.

Cenovno dostopni Renault 4 CV (dolžina: 3.610 mm, širina: 1.430 mm, višina: 1.480 mm, medosna razdalja: 2.100 mm, masa avtomobila: 560 kg) je v tistih časih privabil tudi veliko nemških kupcev, ki so mu kmalu nadeli ljubkovalno ime ‘Cremeschnittchen’ (‘kremna rezinica’), podobno ljudsko ime so mu nadeli tudi Francozi, ki so ga imenovali rahlo drugače, ker je prejel ljubkovalno ime ‘motte de beurre’ (‘kepa masla’). Izvor obeh vzdevkov je povezan z dogodki iz druge svetovne vojne. Po koncu vojne je v Renaultovih skladiščih ostala ogromna količina nemške karoserijske barve ‘Dunkelgelb’ oziroma temno rumene barve, ki so jo Nemci uporabljali ob izdelavi Renaultovih tovornjakov za potrebe nemške vojske v Severni Afriki. Po vojni so Francozi to svetlo karoserijsko barvo, ki so jo nato uporabljali tudi za civilna vozila, preimenovali v slonokoščeno barvo.

Začetki razvoja modela 4 CV segajo v leto 1940, ko so Francozi prvič opredelili njegove osnovne značilnosti. Model je nastajal v popolni tajnosti, saj so nacisti že 22. oktobra 1940 aretirali Louisa Renaulta in ga prisilili v kasnejšo kolaboracijo z Nemci. Tako se je že na začetku leta 1941 pojavila Renaultova ilegalna skupina konstruktorjev in razvijalcev, ki jo je vodil tedanji vodja razvoja (Fernand Picard). V tej skupini francoskih domoljubov najdemo še nekaj imen (Jean-Auguste Riolfo, Edmond Serre, Henri Guettier in Robert Barthaupt). Tedanji ‘patron’ (Louis Renault) o vsem tem ni vedel nič, to, da se v tovarni dogaja nekaj, česar Nemci ne bi nikoli dopustili, je izvedel šele maja leta 1941, vendar ni posredoval, ker se je strinjal s početjem zanesenjaške ekipe. Je pa poskrbel za nekaj slabe volje v tej ekipi, ker je želel, da namesto modela 4 CV raje razvijejo naslednika modela Juvaquatre ter naslednika prestižnega modela 11 CV.

Februarja 1942 so Francozi na skrivaj izvedli prva testiranja vodno hlajenega štirivaljnega pogonskega sklopa (0,8-litra, 13 kW/17 KM), decembra istega leta je nastal tudi prvi vozni prototip, ki z dvovratno zasnovo močno spominja na Volkswagnovega ‘hrošča’, ker so Nemci leta 1939 povabili Louisa Renaulta v Berlin, kjer so mu takrat pokazali enega izmed prototipov tedanjega nemškega ‘KdF’ (Kraft durch Freude) avtomobila. Novembra 1943 so Francozi izdelali še en vozni prototip s skoraj velikoserijsko podobo, ki je bil že močno podoben kasnejšemu serijskemu izdelku, vendar je imel samo en par bočnih vrat.

Eden prvih prototipov Renaulta 4 CV iz leta 1943 je imel le en par bočnih vrat in še izrazitejšo podobnost z Volkswagnovim hroščem.

Proti koncu leta 1944 je prišlo do novega preobrata. Francozi so 23. septembra aretirali Louisa Renaulta, ki je 24. oktobra leta 1944 izdihnil v zaporu, in to v precej nejasnih in sumljivih okoliščinah. Njegov naslednik (Pierre Lefaucheux) je nato nadaljeval z razvojem serijskega modela 4 CV.

Prvo javno predstavitev novega serijskega Renaulta 4 CV so Francozi izvedli leta 1946, in to pod reflektorji tedanjega pariškega avtomobilskega salona. 17. junija 1946 so zagnali tudi predserijsko proizvodnjo, ki so jo pospremile številne testne vožnje in prve predstavitve avtomobila novinarjem. Serijska proizvodnja se je začela šele 12. avgusta 1947, takrat se je pojavil tudi prvi reklamni slogan »4 sedišča, štirje valji, 90 km/h, 6 litrov porabljenega goriva na 100 prevoženih kilometrov.«

Eden izmed zgodnjih promocijskih plakatov Renaulta 4 CV je poudarjal njegovo okretnost, udobje in uporabnost.

Leta 1948 se je pojavila tudi prva gospodarska različica (‘Commerciale’) tedaj novega Renaulta 4 CV, ki je lastniku ponujala tudi možnost odprtja platnene strehe in s tem tudi povečanja razpoložljivega prostora za tovor.

Gospodarska različica Renault 4 CV Commerciale je imela zaprta zadnja bočna stekla in več prostora za prevoz tovora.

Leta 1949 so Francozi izvedli prvi ‘facelift’ modela 4 CV, ker je takrat prejel spremenjeno obliko strehe, poleg tega se je pojavila tudi prva ‘Luxe’ različica tega modela. Najmočnejša serijska različica se je pojavila leta 1951, ko je Renault 4 CV prejel nov 0,7-litrski bencinski motor s 24 kW (32 KM) pogonske moči. S takšnim motorjem je lahko dosegel največjo hitrost 135 km/h, ostale serijske različice so bile veliko bolj umirjene (največja hitrost: od 90 do 100 km/h).

Tehnični prerez Renaulta 4 CV prikazuje motor in pogon, nameščena v zadnjem delu avtomobila.

Leta 1949 se je pojavil tudi 4 CV ‘Décapotable’, polkabriolet v stilu današnjega Fiata 500 ali pa modela DS 3 v različici z odprto streho, hkrati se je pojavila tudi različica ‘Grand Luxe’, ki jo zaznamuje predvsem več kroma, pnevmatike z belim robom na bokih in nekaj več pogonske moči (15 kW/21 KM).

23. januarja 1950 so Francozi dočakali tudi prvi pomembni mejnik v proizvodnji, ker so izdelali prvih 100.000 primerkov modela 4 CV. Ta primerek z jubilejno številko je pristal pri enem izmed zaposlenih, tako je odločil žreb. V istem letu so se prvi primerki tega modela pojavili tudi na cestah v ZDA in Kanadi. Še bolj je odmevala zmaga v Le Mansu, kjer je 4 CV R 1063 z močjo 24 kW (32 KM) leta 1951 zmagal v svoji kategoriji. Leto 1951 je zaznamovala tudi prodaja dveh licenc za izdelavo modela 4 CV. Prvo so prodali Špancem (FASA-Renault), kjer je kasneje nastajal tudi za Jugoslovane mitični Renault 7 (Renault 5 z zadkom), spiritualni predhodnik kasnejšega modela Thalia. Drugo licenco so prodali Japoncem (znamka HINO). Prvi japonski Renaulti so se pojavili aprila 1953.

Hino Renault PA je bil na Japonskem licenčno izdelana različica Renaulta 4 CV.

Do konca proizvodnje (1963) so Japonci izdelali približno 35.000 primerkov modela Hino Renault PA. Ta model je pomembno vplival tudi na prvi samostojni izdelek znamke Hino, ker ima model Contessa 900 (PC10) enako zasnovo (motor in pogon zadaj) kot legendarni Renault.

Različica 4 CV R 1063 je dosegla še veliko športnih uspehov na tedanjih dirkalnih stezah, hkrati je postavila tudi osem novih svetovnih hitrostnih rekordov v svoji kategoriji.

Dirkalni Renaulti 4 CV na startu dirke v Le Mansu, kjer je model dosegel pomembne uspehe v svojem razredu.

Leta 1954 so začeli izdelovati tudi različico za britanski trg, 15. maja 1954 je s traku zapeljal nov jubilejni primerek s serijsko številko 500.000. Zato je bil Renault 4 CV v tistih časih najbolje prodajan avtomobil na francoskem tržišču. V tem letu so Francozi predstavili tudi prvo različico s samodejnim menjalnikom podjetja Ferlec. Leto 1955 je zaznamoval predvsem uspeh, ki ga je na dirkalnih stezah dosegel tedaj najmlajši francoski trgovec z avtomobili, legendarni Jean Rédélé, ki je takrat na tehnološki platformi modela 4 CV ustvaril prvi Alpine Renault z modelno oznako A106 (1955-1961).

Alpine Renault A106 je nastal na mehaniki Renaulta 4 CV in postavil temelje poznejši športni znamki Alpine.

Vendar Jean Rédélé ni bil edini, ki je hitro ugotovil, da lahko Renault 4 CV predstavlja primerno tehnološko osnovo za nastanek športnega avtomobila. To prakso so posnemali tudi številni manjši francoski in ostali proizvajalci (Autobleu, Bastien, Beaufort, Bizerey, DB, Delery, Durand, Duriez, Ferry, Garzinsky, GFH Suisse, Ghia, Grand Sport, Labourdette, Legros, Mialle, Michel, Pascal, Pichon et Parat, Plasticar, Rosier, Vernet et Pairard in Zink) tedanjega časa, ki so na osnovi modela 4 CV ustvarili cel kup maloserijskih kupejev in spiderjev.

Kupe Verneta in Pairarda je ena izmed številnih maloserijskih športnih izvedb, ki so uporabljale tehniko Renaulta 4 CV.

Leta 1958 so imeli Francozi nov razlog za bučno praznovanje, saj so izdelali že milijonti primerek modela 4 CV. Kariera tega uspešnega francoskega avtomobila se je končala leta 1961, ko ga je nadomestil Jugoslovanom dobro znan model R4. Do 6. julija 1961 so Francozi kupcem dostavili natanko 1.105.543 primerkov ‘Renaultovega Volkswagna’, ki je ostal priljubljen vse do konca proizvodnje.