Zapustil nas je častni član, dr. Tadej Brate

Danes so nas obvestili, da je umrl Tadej Brate. Vsem, ki nas tehniška dediščina vsaj malo zanima, je njegovo ime dobro znano. Tisti, ki pa s(m)o udarjeni na vlake, sploh na parne lokomotive, pa na pamet naštejemo nekaj njegovih del. In teh ni bilo malo. V njegovi osebni bibliografiji je več kot 160 zadetkov, med katerimi so pomembne samostojne strokovne publikacije. Po osnovni izobrazbi je bil strojnik, magistriral je iz industrijske arheologije v Veliki Britaniji (Birmingham) in doktoriral leta 2014 iz gozdnih železnic – že kot upokojenec. Tudi po tem je ostal dejaven na svojem področju.

S SVAMZ-om je začel sodelovati kot predavatelj na izobraževanjih tehničnih komisarjev in z njim smo ostali v kontaktu. Tudi v reviji Avto Motor Classic je objavil nekaj člankov. Zadnja knjiga, pri kateri je sodeloval, je bila: Savinjska železnica 1891-2021. Ta je izšla 15. decembra 2021. Zadnji članek, katerega soavtor je bil, pa ni še niti objavljen.

Ni bil samo teoretik, ampak tudi restavrator. Njegov najbolj odmeven tovrstni projekt je bila restavracija ljubljanskega tramvaja. Svoje znanje je rad delil in nam vbijal v glavo, da moramo objekt, ki ga restavriramo, najprej »papirno« spoznati – od tovarniške številke in druge dokumentacije, do vse mogoče literature, ki jo je treba preštudirati.

Pri komunikaciji ni bil ravno nežen. Brez pomisleka je rekel, kar je mislil. Včasih mu je bilo tudi žal, da je kaj prehitro izustil, a tega ni rad (na glas in neposredno) obžaloval. Če pa ga je kaj polomil, je svojo zmoto gladko priznal. Moško! Konec koncev je bil strojni inženir! Še pred kakšnim mesecem, ko se okoli Savinjske železnice nisva čisto strinjala, mi je obrisal nos kot smrkavcu in rekel: »Saj me poznaš; što na umu to na drumu! Saj veš, da ne delam v rokavicah.«

Treba ga je bilo pustiti, da se je »spihal«, potem smo nadaljevali z diskusijo. Ko sem mu povedal svoje argumente, jim je prisluhnil in na koncu je bil naš rezultat vsekakor boljši, kakor če bi delali vsak zase.

Tadej, hvala Ti, da si veliko dejstev iztrgal pozabi – zase, za nas in zanamce. Pogrešali te bomo. No, sam te pogrešam že zdajle, ko te ne morem vprašati, če sem tele vrstice dovolj neposredno napisal.

Vsem Tvojim iskreno sožalje.

Emil Šterbenk, v imenu SVAMZ in v svojem imenu